Člani Alpinističnega odseka Jesenice s pomočjo slovenskih podjetij in številnih prostovoljcev postavili sodobno visokogorsko zatočišče v TNP.
Bivak II na Jezerih je od zadnjega septembrskega dne odprt in nudi skromno, a varno zatočišče na 2118 m/nm. Kralj vseh bivakov stoji visoko nad dolino Vrata in na najlepši lokaciji v Triglavskem narodnem parku – z razgledom na mogočno severno steno Triglava. Bivak nudi zavetje do šestim obiskovalcem s skupnim ležiščem, klopjo, zložljivo mizo, priročnim skladiščem ter dvojnim USB priključkom za polnjenje mobilnih telefonov.
Bivak je bil na istem mestu prvič postavljen leta 1936. Zasnovali in zgradili so ga Skalaši – starojeseniški alpinisti, ki so ves material na goro znosili na lastnih plečih. Kljub preprostim materialom, a funkcionalnim rešitvam, je bivak kljuboval ekstremnim vremenskim pogojem častitljivih 80 let!
Lansko jesen je bil stari bivak zaradi dotrajanosti s helikopterjem Slovenske vojske prepeljan v dolino in poklonjen Slovenskemu planinskemu muzeju v Mojstrani, kjer je na voljo za ogled.
Po letu dni raznih zapletov, zakonskih omejitev zaradi lokacije v osrčju Triglavskega narodnega parka, predvsem pa zaradi prostovoljnih ur dela članov alpinističnega odseka Jesenice ter odločenosti posameznikov, je rekonstrukcija bivaka II na Jezerih naposled uspešno končana!
Visokogorske razmere terjajo veliko previdnosti pri izbiri materialov ter predvsem zaključkov in stikov materiala. Darko Bernik, konstrukter novega bivaka opominja: “V občutljivem okolju, kjer veljajo posebne zakonitosti, smo se učili od naših prednikov. Preverjeno rešitev bivaka, ki je ekstremnim razmeram visokogorja – orkanskim sunkom vetra, izjemnim količinam snega, mraza in tudi sončne pripeke – uspešno kljubovala 80 let, smo nadgradili in izboljšali. Dejansko ni tako starih sodobnih rešitev oblik, materialov in detajlov, ki bi v praksi pokazali, da delujejo. Ker je okolje občutljivo, pristop zahteven in morebitna popravila izjemno težka, smo z novim bivakom ohranili preverjene tehnične rešitve, ki več kot očitno delujejo v resničnem življenju.”
Postavitev novega bivaka v osrčju Triglavskega narodnega parka je velik logističen zalogaj. Tako zaradi same nadmorske višine in (ne)pristopnosti lokacije, kot tudi omejitev zakona o TNP ter nenazadnje usklajevanje z vsemi deležniki.
“Vsi sodelujoči pri projektu smo pomagali prostovoljno in svoj čas, delo, znanje in izkušnje vložili v projekt z željo,” dodaja Anže Čokl, “da bi novi bivak še desetletja odlično služil obiskovalcem tega divjega, manj obiskanega predela Julijcev. Želimo si tudi to, da bi bili obiskovalci skrbni in odgovorni uporabniki tega dragocenega zavetja.”
Sodelujoči so posebej veseli tudi zato, ker so k projektu novega bivaka v osrčju Julijskih Alp uspeli privabiti domača podjetja, katerim gre posebna zahvala, saj brez njih bivaka ne bi bilo.
Z bivakom upravlja Alpinistični odsek Jesenice, kjer so tudi aktualne informacije o odprtosti in stanju (vseh) njihovih bivakov.
ARHITEKTURA
Darko Bernik – na osnovi prvotnega načrta bivaka iz leta 1936, ki ga je zasnoval Karel Korenini.
STATIKA IN KONSTRUKCIJA
Rok Feldin in Darko Bernik
INŽENIRING IN SVETOVANJE
Darko Bernik, Mirko Klinar, Anže Čokl, Maja Perko, Raf Kolbl, Rajko Tušek
KRITINA IN FASADA
Impol
ZASTEKLITEV
Reflex
GLAVNI IZVAJALCI
Darko Bernik, Mirko Klinar – izvajalca »kovinskega« dela
Maja Perko in Raf Kolbl – izvajalca »lesenega« dela
Rajko Tušek – pomagal pri kovinskem in lesenem delu
Sodelovali so tudi Aleksandra Božnar, Metod Smolej, Majda Reberšak, Božo Družijanič, Marko Štojs
HELIKOPTERSKI PREVOZ IN PILOTI:
Posadka helikopterja Slovenske vojske