Razkrivamo: Sodišče EU v zadevi “ROI” razsodilo, da je Židanovo ministrstvo ravnalo nezakonito! Že vložene milijonske odškodnine.

Spor med družinskim podjetjem Stanislava Pšeničnika in Drogo Kolinsko zaradi črpanja mineralne vode ima že (pre)dolgo brado. Vleče se namreč že več kot desetletje, saj se vrtina nahaja na zemljišču, ki je v lasti Pšeničnikovih hotelov. Država mu je že leta 2008 za 30 let podelila koncesijo za črpanje in prodajo mineralne vode, zato je kot enega od pogojev za pridobitev koncesije zgradil polnilnico vode in cevovod. A ministrstvo za kmetijstvo je nato naenkrat »ugotovilo«, da so že leta 2001 na isti vrtini mineralne vode priznali blagovno znamko Donat Mg, zato Pšeničnikovi vodi blagovne znamke ROI niso priznali. O protipravnem in škodljivem ravnanju ministrstva za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan, je prek Pšeničnikovih odvetnikov sedaj seznanjen tudi predsednik vlade, dr. Miro Cerar. Bo ustrezno ukrepal?

V tujini Roi-Roitshocrene nagrajevana mineralna voda

Tale sestavek bi lahko bil slovenska zgodba o uspehu. V bistvu je, a le v tujini, ne pa tudi doma! Mineralna voda ROI-Roitschocrene je na nedavnem mednarodnem ocenjevanju (ocenjevanje je potekalo pod okriljem sejma prehrambne industrije in ameriške organizacije Finewaters) v največjem kitajskem sejemskem mestu Guangzhouju prejela kar dve nagradi. Ocenjevanja so potekala v štirih kategorijah, voda iz Rogaške Slatine pa je prejela zlato odličje za zunanjo podobo steklenice ter bronastega v kategoriji mineralnih voda z ogljikovim dioksidom. Mimogrede, mineralna voda ROI ima tudi največjo vsebnost magnezija na liter.

Pšeničnikova mineralna voda ROI danes osvaja predvsem države vzhoda, Rusijo, Ukrajino, Kazahstan in Kitajsko, prodaja pa se tudi na Bližnjem vzhodu in Ameriki. Na teh trgih pollitrska steklenica dosega ceno celo več kot 50 evrov. A v tujini seveda vedo, kaj je kvaliteta t.i. premium vod in koliko se mora za njo tudi plačati.

Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlada RS izda koncesijo, a nato Ministrstvo za kmetijstvo prepreči registracijo blagovne znamke

Družinsko podjetje Stanislava Pšeničnika, ki v Rogaški Slatini upravlja s hoteloma Sava in Zagreb, že nekaj časa na neevropske trge izvaža tudi mineralno vodo pod lastno blagovno znamko ROI-Roitshocrene. Verjeli ali ne, naša država tega izvoznega potenciala nikakor ne prepozna, saj že od samega začetka onemogoča registracijo mineralne vode na trgu Slovenije in Evropske unije, kjer Pšeničnik že pet let bije sodno bitko ali bolj rečeno bitko s sodnimi mlini na veter.

Kakor rečeno, Pšeničnikov hotel Sava Rogaška je dne 18.3.2008 kot koncesionar z Republiko Slovenijo kot koncedentom sklenil koncesijsko pogodbo o rabi podzemne mineralne vode iz vrtine, njeno stekleničenje in prodajo. V skladu s pogodbo je nato Pšeničnik kupil lokacijo za polnilnico, zgradil polnilnico za polnjenje podzemne vode in ustrezen cevovod ter za vse skupaj pridobil tudi uporabno dovoljenje. Višina investicije za oba objekta je znašala 5,2 milijona evrov. Kljub sklenjeni koncesijski pogodbi je ministrstvo za kmetijstvo 26.2.2012 izdalo odločbo s katero je zavrnilo označbo mineralne vode z imenom ROI Roitshocrene. Razlog iz optike ministrstva: Hotel Sava Rogaška vode ne sme prodajati zato, ker ima za vodo iz iste vrtine priznano blagovno znamko Donat Mg že Droga Kolinska.

Sodišče EU iz Luksemburga: kmetijsko ministrstvo je ravnalo nezakonito

Zoper odločbo je Hotel Sava Rogaška uporabil vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji, a so ta bila zavrnjena, bolj ali manj s »čudnimi« obrazložitvami. Hotel Sava Rogaška je na vseh sodnih instancah natančno obrazložil in utemeljil, zakaj je odločba kmetijskega ministrstva nepravilna in nezakonita. Voda, ki jo Pšeničnikov hotel črpa, se namreč po vseh parametrih razlikuje od Donata Mg, in bi ji brez vsakršnih strokovnih in pravnih pomislekov morala biti priznana blagovna znamka ROI.

Pšeničnik se je seveda nato obrnil na Sodišče Evropske unije v Luksemburgu in to je dokončno izpostavilo nezakonitost ravnanja kmetijskega ministrstva. S sodbo C-207/14 z dne 24.6.2015 je v celoti potrdilo stališča Hotela Sava Rogaška in hkrati v celoti zavrnilo stališča, ki jih je zastopala država (Državno pravobranilstvo RS). Sodišče EU je v sklepnem delu navedlo, da ni pomembno, ali Droga Kolinska iz istega vodonosnika že črpa vodo, ampak je bistveno, ali se ti vodi razlikujeta. To dejstvo so potrdili tako domači kot tuji strokovnjaki na tem področju. V Sloveniji je takšno strokovno mnenje podal dr. Željko Vukelić in Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je hkrati tudi edini sodni izvedenec za to področje v Sloveniji. Ekspertno mnenje o razliki med vodo ROI in Donatom Mg je podala tudi avstrijska družba Geoteam. Vodi se tako dejansko razlikujeta po kemijski sestavi, starosti in nivoju zajetja v vodonosniku. Ekspertize so tudi pokazale, da ni medsebojnega vpliva med črpanjem vod, in da torej ne gre za isti vodi oz. za vodi, ki bi izvirali iz istega izvira. Ob tem naj poudarimo, da se ne glede na isti vodonosnik, obe vodi črpata iz različnih vrtin: Donat Mg iz vrtine V-3/66-70, Roi pa iz vrtine RgS-2/88.

Uprava RS za varno hrano in veterinarstvo nadaljuje z nezakonito prakso

A tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi po sodbi Sodišča EU nadaljuje z nezakonito prakso, da z izkrivljanjem besedil pravnih predpisov in z očitno namernim napačnim razlaganjem določil veljavne evropske in slovenske zakonodaje, na vsaj način preprečuje Hotelu Sava Rogaška, da bi mineralno vodo, za katero tako ali tako ima koncesijo Republike Slovenije, tržil v lastni državi in v EU. Po sodbi Sodišče EU je Uprava izbrala še eno pravno in strokovno napačno pot, da primerja obe vodi iz različnih vrtin z uporabo napačnega člena Pravilnika o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi, ker je skregano tudi z zdravim razumom.

Določilo 3. odstavka 4. člena predmetnega pravilnika govori o največ 20% odstopanju od srednjih letnih izmerjenih vrednosti in se nanaša izključno na vsako posamično naravno mineralno vodo iz posamične vrtine, nikakor pa se ne more uporabiti kot temelj za primerjavo različnosti z vodami iz drugih vrtin! Ravnanje Uprave, ki niti leto po sodbi Sodišča EU o zahtevi o priznanju blagovne znamke ROI še ni odločila, je povsem nerazumno, hkrati pa samo še povečuje že tako ogromno škodo, za katero je odgovorna Republika Slovenija. Nadaljevanje obstoječega stanja, zaradi katerega Hotel Sava Rogaška vode ne more prodajati nikjer v EU, bo zaradi kreditov, ki bili najeti za polnilnico in cevovod, povzročilo propad družbe Hotel Sava Rogaška, s tem pa tudi izgubo 120 delovnih mest. In v celoti bo propadla investicija v višini 5,2 milijona evrov. Hotel Sava Rogaška je zaradi protipravnega ravnanja države proti Republiki Sloveniji že vložila tožba za povračilo 13.684.027 evrov s pripadki.

Židan pa: »Pusti vodo zdaj, dajva se raje pomenit o kmetijstvu.«

Pri vsej tej zadevi se ni mogoče znebiti občutka, da državni organi in pristojni organi s svojim ravnanjem in zavlačevanjem zgolj ščitijo družbo Droga Kolinska, ki črpa in prodaja vodo Donat Mg, s čimer umetno ohranjajo monopol na trgu vode bogate z magnezijem. Ob tem državni organi ravnajo v veliko škodo slovenske družbe Hotel Sava Rogaška in ščitijo interese Droge Kolinske, ki je v tuji (hrvaški) lasti!? Na tem mestu je povsem na mestu vprašanje, ali je za vsem skupa odzadaj načrt mednarodnih prehranskih lobijev s podporo slovenske vlade, da se uniči še zadnja slovenska družba, ki ima koncesijo za rabo naravne mineralne vode.

Tudi Pšeničnik omenja to več kot očitno politično komponento: »Zadeva vsekakor ni čista, saj če bi se zadevala urejala zgolj po pravni regulativi, bi ROI bila že zdavnaj priznana blagovna znamka.«

Pšeničnik poudarja, da so že pred tožbami pogovarjali z uradniki na kmetijskem ministrstvu o rešitvi tega dolgoletnega problema, pa tudi s samim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom, a brez vsakršnega uspeha. »Moti me, da državniki uradniki na ministrstvu, če že vedo, da imamo koncesijo, ne pridejo naproti s kakšnim konstruktivnim predlogom, kako rešiti problem, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, ampak vedno iščejo razloge, zakaj nekaj ne gre. To je povsem nerazumljivo,« razlaga že skoraj resignirano Pšeničnik. »Tudi z ministrom Židanom sem pred časom tukaj v Rogaški Slatini govoril o tem problemu, a mi je rekel: ‘Pusti vodo zdaj, dajva se raje pomenit o kmetijstvu…’«

Odvetniška družba Dobravc – Tatalovič & Kac je konec julija o protipravnem in škodljivem ravnanju kmetijskega ministrstva in njemu podrejene uprave, obvestilo tudi predsednika slovenske vlade, dr. Mira Cerarja. Med drugim mu takole pišejo: »Glede na to vas kot predsednika vlade naprošamo, da skladno s svojimi pristojnostmi od odgovornih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zahtevate ravnanje, ki bo skladno s predpisi Republike Slovenije in Evropske unije ter sodbo Sodišča Evropske Unije.«

Se bo deklarativno etičen in pravno podkovan predsednik slovenske vlade, dr. Miro Cerar, ustrezno odzval vsaj v tem primeru, ko gre za milijonske investicije slovenskih podjetij, ki so zaradi nezakonitih ravnanj državnih organov tik pred propadom, v zraku pa visi čez sto delovnih mest, za vse skupaj pa je (so)odgovoren tudi njegov minister?

Pšeničnik ne gleda samo na svoje podjetje, ko že nekako naveličan dodaja, »da bi možnost prodaje v Sloveniji in EU za podjetje pomenilo hitrejšo rast, nove investicije in zaposlovanje, temveč bi dvignilo tudi ugled Rogaške Slatine in Slovenije kot države, ki spodbuja vrhunske izdelke z visoko dodano vrednostjo, država pa bi ob tem jasno še pobirala visoke davke«.

Kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi Dejan Židan, je v zadevi “ROI” ravnalo nezakonito – tako sodišče EU v Luksemburgu, sam minister pa je soodgovoren za milijonsko škodo, ki je nastala družbi Hotel Sava Rogaška.