Enotna Rusija z absolutno večino v dumi, kar 343 njenih deputatov bo sedelo v dumi
Vladajoča stranka Enotna Rusija je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Rusiji osvojila absolutno večino v spodnjem domu, dumi, kjer ima po začasnih izidih 343 od 450 sedežev. V dumo se je uvrstilo še pet strank in neodvisni kandidat. Ruski predsednik Vladimir Putin je zmago Enotne Rusije označil za odgovor volivcev na pritiske Zahoda.
Enotna Rusija je tako še utrdila vodilni položaj v dumi, kjer prevladuje od leta 2003, po volitvah leta 2011 pa je imela 238 sedežev. Tokrat si je zagotovila celo 105 poslancev več in s tem tudi absolutno večino v spodnjem domu parlamenta.
Enotni Rusiji sledijo komunisti z 42 sedeži, ultranacionalistična Liberalno-demokratska stranka z 39 in Pravična Rusija s 23 poslanci. Petodstotni volilni prag so glede na predčasne izide prestopili še stranki Domovina in Državljanska platforma ter samostojni kandidat Vladislav Reznik, ki bodo v dumi imeli po enega poslanca.
Se pa v parlament ni uspelo uvrstiti strankama Jabolko in Parnas, ki jo vodi nekdanji premier Mihail Kasjanov.
Vodja Enotna Rusije in premier Dmitrij Medvedjev je rezultat svoje stranke označil za zelo dober.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ocenil, da je zmaga njegove Enotne Rusije odgovor volivcev na pritiske Zahoda, ki je skušal vplivati na parlamentarne volitve. “Izidi volitev so odziv naših državljanov na poskuse od zunaj izvajati pritisk na Rusijo, na grožnje, sankcije in poskuse destabilizirati notranjo politiko,” je povedal ruski predsednik.
Dodal je, da Rusi najbolj zaupajo ravno vladajoči stranki, da bo rešila trenutne gospodarske težave v državi.
Volilne lističe je oddalo 47,8 odstotka volivcev, kar je precej manj v primerjavi z letom 2011, ko se je volitev udeležilo 60 odstotkov volilnih upravičencev. Članica parlamentarne skupščine Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Marietta Tidei je sicer dejala, da trend nizke volilne udeležbe opazen tudi v drugih državah.
Volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo, je spremljalo več kot 450 opazovalcev Ovseja. Ti so ocenili, da so bile nedeljske volitve preglednejše od dosedanjih, a kljub temu so mednarodni opazovalci zabeležili nepravilnosti. Glavna težava je neizpolnjevanje demokratičnih obvez. Na volitve so tako vplivale omejitve temeljnih svoboščin in političnih pravic, strog nadzor medijev ter vse večji nadzor oblasti nad civilno družbo.
Koordinator Ovseja Ilkka Kanerva je med nepravilnostmi izpostavil neenakosti glede dostopa kandidatov na volitvah do javnosti. “Ni bilo dovolj političnih alternativ,” je bila kritična Tideijeva.
Opazovalci so tudi ugotovili, da je osrednja volilna komisija pod novim vodstvom delovala pregledno in profesionalno ter pridobila zaupanje sodelujočih v volilnem procesu. Vrsta komisij na nižji ravni po drugi strani ni bila nepristranska in neodvisna, do njihovega ravnanja pa je kritična tudi osrednja volilna komisija, so še sporočili iz Ovseja.
Čeprav nedeljske volitve najverjetneje ne bodo ničesar spremenile, bo od njih po oceni ruskega časnika Nova gazeta odvisnega veliko. Gre namreč za prve volitve v državi po priključitvi Krima, po kateri je priljubljenost predsednika Putina narasla na več kot 80 odstotkov.
Že leta 2018 bodo v Rusiji predsedniške volitve, na katerih bo Putin predvidoma znova nastopil. Zato so bile tokratne volitve v dumo tudi neke vrste preizkus njegove priljubljenosti. (sta)