SDS in NSi: Ne potrebujemo zunanje politike Karla Erjavca!

Poslanci SDS in NSi predlagajo razrešitev zunanjega ministra Karla Erjavca, ker mu očitajo “vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike”. Kot je na novinarski konferenci dejal poslanec NSi Jožef Horvat, “ne potrebujemo zunanje politike Karla Erjavca”.

Kot so zapisali v interpelaciji, pod katero se je podpisalo vseh 26 poslancev NSi in SDS, Erjavec ne izvaja zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa DZ, zato po njihovem mnenju krši 2. člen zakona o zunanjih zadevah.

Očitajo mu tudi opuščanje dolžnega nadzora in neukrepanje proti odgovornim diplomatom, ki so po njihovih besedah zagrešili hude nepravilnosti in finančne malverzacije, ter klientelistično kadrovanje, politizacijo ministrstva za zunanje zadeve ter demotivacijo zaposlenih na ministrstvu.

Prav tako je po njihovem mnenju Erjavec izrekel “vrsto nepremišljenih, neodgovornih, nedržavotvornih izjav” glede zaupnega postopka arbitraže o meji s Hrvaško, glede priznanja Palestine in glede migrantske krize ter morebitnih skrajnežev skupine Islamska država. S tem sta se po njihovem mnenju drastično zmanjšala kredibilnost in priznanje zunanjepolitične prepoznavnosti Slovenije.

Horvat je tudi v vlogi predsednika zunanjepolitičnega odbora DZ na novinarski konferenci povedal, da poleti ob izbruhu prisluškovalne afere, ki je ogrozila arbitražo s Hrvaško, še niso želeli “zaostrovati odnosov z zunanjim ministrom”, ker da so postavili interes države pred interes strank.

“Dejstvo pa je, da se je v zadnjem obdobju nabralo veliko škodljivih dejanj ministra za zunanje zadeve Erjavca, da z interpelacijo preprosto ne moremo več odlašati in je interpelacija racionalno dejanje opozicije v okviru nadzorne funkcije DZ nad delom vlade,” je dejal Horvat.

“Če Erjavec misli, da bo razprava o interpelaciji (…) izgubljen dan v DZ, potem se naj zamisli, koliko izgubljenih dni in izgubljenih priložnosti, je imela Slovenija pod njegovim vodenjem MZZ,” se je Horvat še odzval na Erjavčev sredin komentar napovedi interpelacije.

Interpelacija je tudi sporočilo Erjavcu in vladi, da je nad njima DZ. Vendar pa interpelacija ne ruši vlade, je poudaril Horvat. “Če bo Erjavec razrešen, lahko koalicijo in vlado zruši on sam,” meni. Če pa ne bo razrešen, Horvat opozarja premierja Mira Cerarja, da bo njegova vlada le še tonila.

Zato s tem dajejo Cerarju možnost, da Erjavca razreši sam. Če bo to storil, bodo umaknili interpelacijo, je dejal in menil, da si “Slovenija zasluži boljšega zunanjega ministra”.

Horvat je menil tudi, da vse od predsedovanja Evropski uniji leta 2008, ki ga je vodila vlada Janeza Janše, mednarodni ugled Slovenije samo še pada. To trdi tudi na podlagi pogovorov s tujimi veleposlaniki v Sloveniji.

Tudi Andrej Šircelj se je v imenu SDS pridružil ocenam, da je slovenska zunanja politika v celotnem obdobju ministrovanja Erjavca “premalo strateško naravnana” k EU in Natu, ampak vse preveč k drugim vzhodnoevropskim državam, zlasti Rusiji.

Pri tem je izpostavil, da so bile tudi v reševanju ukrajinske krize in v povezavi odnosov med Rusijo in EU nekatere izjave nepremišljene in “ne dajejo verodostojnosti slovenski zunanji politiki”. “Slovenska zunanja politika se izgublja. Pravzaprav je nikjer ni,” je dejal Šircelj.

Erjavcu je očital še “medlost in nedorečenost” ter pomanjkanje cilja glede aktualnih vprašanj v Evropi in svetu in tudi 0glede zunanje politike v Sloveniji. “Ni odločnih stališč glede migrantske krize, glede spoštovanja schengenske meje, dublinske uredbe,” je našteval poslanec SDS.

Očita mu tudi, da “učinki gospodarske diplomacije niso vidni”, da mreža diplomatsko-konzularnih predstavništev “ni optimalna”, saj da bi jo bilo treba bolj prilagajati razvijajočim se trgom.

“Zadeve se kopičijo (…), zato je ta interpelacija lahko tudi državotvorno dejanje za premierja, da bo lahko zamenjal neučinkovite in predvsem neverodostojne ministre,” je še dejal Šircelj.

Interpelacija je sicer delo le SDS in NSi, k njenemu oblikovanju drugih opozicijskih strank niso povabili. Horvat in Erjavec pa sta tudi zavrnila očitke, da je Erjavca na položaju zunanjega ministra pravzaprav ustoličila Janševa vlada leta 2012.

Kot je dejal Šircelj, to ne pomeni, da ima minister lahko položaj kar za nedoločen čas, s Horvatom pa sta oba tudi spomnila, da je Janša kot premier ob koncu vladanja Erjavcu tudi odvzel določena pooblastila, kar naj bi že tedaj dokazovalo, da z Erjavcem kot ministrom ni bil zadovoljen.

V začetku leta 2013, ko je že razpadla tedanja desnosredinska vladna koalicija, je Janša res odvzel Erjavcu pooblastila, a le v pogajanjih s Hrvaško glede reševanja vprašanja Ljubljanske banke, za kar je odgovornost prevzel sam.

Končalo se je s podpisom mokriškega memoranduma, ki pa problema ni rešil zaradi različnih interpretacij, ki jih imata obe državi. To se je izkazalo, potem ko je Slovenija izpolnila svoj del obveznosti in ratificirala hrvaško pristopno pogodbo za vstop v EU. (sta)