Soočenje minilo brez pričakovanega spopada med Trumpom in Tedom Cruzom

0

Peto in zadnje letošnje soočenje republikanskih predsedniških kandidatov ni prineslo pričakovanega spopada med Donaldom Trumpom in Tedom Cruzom, vendar pa med soočenjem, na katerem je bila v središču nacionalna varnost, spopadov ni primanjkovalo.

Najprej so se v Las Vegasu pomerili kandidati začelja, ki so kresali mnenja glede predloga newyorškega milijarderja Trumpa, da vsem muslimanom prepove vstop v ZDA. Nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum je izrazil razumevanje za Trumpov predlog, senator iz Južne Karoline Lidsey Graham pa ga je najostreje napadel in se celo opravičil vsem muslimanom po svetu.

“Trump je razglasil vojno proti islamu in teroristi Islamske države (IS) bi od veselja najraje plesali po ulicah, če ne bi prepovedali plesa. Muslimane potrebujemo na svoji strani,” je dejal Graham, ki je edini dovolj pogumen med vsemi republikanskimi kandidati, da kritiko politike predsednika ZDA Baracka Obame dejansko podpre z novostjo.

Edini namreč predlaga napotitev kopenskih enot v Irak in Sirijo za boj proti IS. Poleg Grahama in Santoruma sta na uvodnem soočenju nastopila še newyorški guverner George Pataki in nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee. Vsi štirje so glede na ankete brez vsake možnosti za osvojitev strankarske nominacije.

Na glavnem soočenju se je pomerila deveterica kandidatov, kjer so opazovalci čakali na spopad med vodilnim Trumpom in teksaškim senatorjem Cruzom. Ta je pred dnevi menil, da Trump ni primeren za predsednika, Newyorčan pa je odgovoril, da je Cruz manijak. Na soočenju sta bila oba neznansko prijazna drug do drugega, spopadla pa sta se z drugimi.

Cruzu diha za ovratnik floridski senator Marco Rubio, ki je na soočenju zagovarjal zunanjo politiko, s katero si je prislužil kritiko senatorja Randa Paula iz Kentuckyja, da je neo-konservativec po vzoru tistih iz administracije Georga Busha mlajšega in demokratke Hillary Clinton, ki so zakuhali sedanje krize na Bližnjem vzhodu.

Paul je povsem zavračal ameriške intervencije v tujini in volivcem dejal, da če želijo tretjo svetovno vojno, naj volijo guvernerja New Jerseyja Chrisa Christieja, ki je obljubljal klatenje ruskih letal z neba nad Sirijo in se skupaj z večino zavzemal za zaprtje vrat beguncem iz Sirije.

Cruz in Rubio, oba potomca kubanskih staršev, sta se spopadla glede vprašanja priseljevanja in tekmovala v tem, kdo bo bolje zavaroval mejo ter se otepala potrditvi stališča o možnosti poti do državljanstva za nezakonite priseljence. To namreč škodi med republikansko tekmo, obenem pa je nujno za zmago na volitvah proti demokratskemu kandidatu oziroma skoraj zagotovo kandidatki Clintonovi.

Po soočenju bo ostala v spominu Trumpova obljuba, da ne bo zapustil republikanske stranke, kar je za njeno vodstvo mešan blagoslov. Če ostane in zmaga, potem to pomeni zmago Clintonove, ker se je zameril vsem volivcem, razen belim moškim. Če pa odide, bo potegnil za seboj številne volivce, ki jih bo republikanski kandidat potreboval za zmago proti demokratki.

Za stranko bi bilo najbolje, če Trumpova kampanja ugasne počasne smrti, kot se to sedaj dogaja s kampanjo temnopoltega zdravnika Bena Carsona, ki je pred tedni s Trumpom tekmoval za vodstvo, sedaj pa počasi drsi proti začelju.

Z napadi na Trumpa se od tam skuša premakniti nekdanji guverner Floride Jeb Bush, ki je predlog o prepovedi vstopa muslimanom označil za neresnega. “Trump je dober s kratkimi izjavami, vendar je kandidat kaosa in bo tak predsednik. ZDA potrebujejo resnega predsednika,” je dejal Bush.

Trump mu je odgovoril, da naj govori kar hoče, saj nikogar več ne zanima, kaj misli, ker je njegova kampanja katastrofa. Nato se je skušal spraviti na voditelje televizije CNN, češ da nenehno sprašujejo druge kandidate o njemu.

Kandidat, ki želi nenehno biti v središču pozornosti, se je pritoževal, da ga postavljajo v središče pozornosti in Bush mu je zabrusil, da če mu je sedaj hudo, kako mu bo šele hudo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Trump mu je odvrnil: “Ja ti si močan, ravno ti. Zato imam jaz več kot 40 odstotkov podpore, ti pa tri.” Bush je bil tokrat sicer malce bolj vztrajen kot na prejšnjih soočenjih in je Newyorčanu dejal, da se z žalitvami ne bo uspel prebiti do Bele hiše.

Pozornost je večkrat bolj ali manj zaman skušala vzbuditi nekdanja direktorica Hewlett Packarda Carly Fiorina, ki se ne more prebiti iz ozadja, skupaj z guvernerjem Ohia Johnom Kasichem, najbolj politično sredinskim od vseh republikanskih kandidatov.

Pred republikanci je v Minneapolisu svojo strategijo boja proti IS, ki je trenutno kot tema predsedniške tekme povsem zasenčil ekonomijo, razložila Clintonova, ki je zatrdila, da so ameriški muslimani prva, zadnja in najboljša obramba pred domačimi teroristi.

Zavzela se je za ostrejši nadzor obiskovalcev ZDA, ki so bili na kriznih žariščih, kar Obama že uvaja in za sodelovanje med Silicijevo dolino in Washingtonom v boju proti teroristom na internetu, kar je kasneje predlagal tudi Trump.

Clintonova je izrazila prepričanje, da se bodo Američani namesto strahu, ki ga širijo republikanci, odločili za odločnost, torej zanjo. Demokrati bodo sicer imeli tretje in zadnje letošnje soočenje kandidatov v soboto v New Hampshiru. (sta)

donald trump Donald Trump

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen