S primerom spornega financiranja menedžerskega prevzema Pivovarne Laško se bodo ukvarjali višji sodniki
S primerom spornega financiranja menedžerskega prevzema Pivovarne Laško se bodo v prihodnjih dneh ukvarjali še višji sodniki. V četrtek bo v Ljubljani potekala javna obravnava pritožb nekdanjega prvega moža pivovarne Boška Šrota, ki je bil v tej zadevi na prvi stopnji obsojen na štiri leta in dva meseca zapora, in ostalih soobsojencev.
To je bila zanj že druga dosojena zaporna kazen; na Dobu namreč od lanskega oktobra prestaja skoraj šestletno zaporno kazen v primeru Istrabenz. Enotna kazen za Šrota tako znaša devet let in devet mesecev zapora, je lani ob izreku sodbe navedla predsednica senata Vladislava Lunder.
Nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja je sodišče zaradi pomoči pri zlorabi položaja obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora, družba Atka-Prima pa je odgovorna za zlorabo položaja, zato mora po prvostopenjski sodbi plačati 50.000 evrov denarne kazni. Okrožno sodišče je medtem nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.
Lundrova je ob izreku kazni poudarila, da je Infond Holding nakup delnic Pivovarne Laško realiziral s sredstvi prevzete družbe in njenih odvisnih družb, kar predstavlja nedovoljeno finančno pomoč. Po oceni sodišča je tožilstvu v sojenju uspelo dokazati, da je Šrot zlorabil svoj položaj kot direktor družbe Atke-Prima in tudi kot predsednik uprave Pivovarne Laško, ne pa tudi kot član nadzornih svetov odvisnih družb.
Tožilec Jože Kozina je ob koncu sojenja ocenil, da je bila ob “vrhunskem vodenju postopka zapisana vrhunska sodba, ki pa bo tarča teženj, da bi jo spodkopali. Ne samo obsojeni, tudi tisti, ki zdaj vedo, da se na tak način ne da prevzeti gospodarskih družb.” Po mnenju Kozine je sicer Šrota pri njegovih dejanjih spodbujala tudi politika, saj je veljal za ikono nacionalnega interesa.
Zaradi omenjenih posojil na sodiščih poteka tudi več tožb. Štiri takrat odvisne družbe Pivovarne Laško – Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo – so vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima kot nekdanjo koncernsko krovno družbo laške pivovarne ter Šrota, od njiju pa zahtevajo 116,7 milijona evrov.
Šrot je že več kot leto dni v zaporu zaradi pravnomočne sodbe v zadevi Istrabenz. Vrhovno sodišče je v tem primeru ugodilo zahtevku za varstvo zakonitosti nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega svetovalca Istrabenza Kristjana Sušinskega, Šrotovo zahtevo pa so zavrnili. Šrot meni, da so bile s tem kršene njegove pravice, če ne bo uspel na ustavnem, se bo po napovedih obrnil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. (sta)
(fotografija je simbolična)