Martin Schulz: “Smo v zelo nevarnem obdobju, najbolj nevarnem po koncu druge svetovne vojne!”

Rekorden begunski val traja že mesece, število prosilcev za azil je samo v Nemčiji letos preseglo mejo milijona, EU pa še vedno išče pravi odgovor na ta največji izziv po drugi svetovni vojni. V Evropskem parlamentu svarijo, da je pod vprašajem prihodnost unije, tudi oblikovanje neke vrste mini schengna se nekaterim zdi realna nevarnost.

Kot je pred novinarji v Bruslju v torek priznal predsednik parlamenta Martin Schulz, v vsej svoji politični karieri še ni imel tako močnega občutka kot sedaj, da je v nevarnosti prihodnost Evropske unije. Kot je posvaril, obstajajo močne sile, ki skušajo unijo razbiti, ki na izzive 21. stoletja, med katerimi je zagotovo priseljevanje, “ne želijo dati evropskega, ampak nacionalni odgovor”.

“Sodelovanje med narodi in državami, za katerega smo verjeli, da se bo vedno le še poglabljalo, se postavlja pod vprašaj.” Kot opozarja Schulz, smo v zelo nevarnem obdobju, najbolj nevarnem po koncu druge svetovne vojne. Begunska kriza je namreč razkrila “desolidarizacijo” med državami EU, brezpogojne volje za iskanje skupnih rešitev ni več videti.

Evropi nikakor ne uspeva enotno odgovoriti na izzive begunske krize. Od tolikokrat omenjenih hotspotov v Italiji in Grčiji delujeta le dva, premestitev beguncev med državami članicami EU ne zaživi – od dogovorjenih 160.000 so jih doslej premestili nekje 200 -, Slovaška in Madžarska sta zaradi t. i. kvot celo vložili tožbi na Sodišču EU, zunanja schengenska meja na grških otokih pa ni še niti približno pod nadzorom.

Zaradi teh in drugih težav sta se v zadnjem času, še posebej pa po novembrskih terorističnih napadih v Parizu, kot skrajni možnosti omenjali celo ustanovitev nekakšnega mini schengna peščice držav, kot so Nemčija, Avstrija in države Beneluksa, in pa izključitev “neposlušne” Grčije iz schengenskega območja, ki je – vsaj do pred dnevi – zavračala pomoč EU pri nadzoru meje in registraciji migrantov.

Vzpostavitev neke vrste mini schengna se Schulzu, socialdemokratu iz Nemčije, sicer ne zdi niti politično smiselna niti tehnično izvedljiva. Kot je odgovoril na vprašanje STA, mini schengna ne vidi kot realno možnost, če bi ga ustanovili, pa bi predstavljal veliko nevarnost. A razprave o tem po njegovih besedah “niso smiselne”.

Kot je poudaril, schengenski sporazum vračanja sistematičnega nadzora na notranje meje ne predvideva, izključitev ene od članic pa bi bila mogoče le s soglasjem vseh, torej s privolitvijo te države.

Vrnitev sistematičnega nadzora na meje bi med drugim na stotisoče ljudem onemogočila vsakodnevno odhajanje na delo v sosednjo državo in povzročila nepredstavljive kolone tovornjakov, ki po Evropi prevažajo hrano in drugo blago. V tednu dni bi izbruhnili protesti, med protestniki pa bi bili celo tisti, ki sedaj zahtevajo vračanje mejnih kontrol, je ponazoril.

A evropski poslanci iz Slovenije niso niti približno tako prepričani, da se nam nekakšnega mini schengna ni treba bati. Kot je na okrogli mizi s poslanskimi kolegi poudarila Romana Tomc (EPP/SDS), se boji, da utegnemo v EU izgubiti svoboščine, ki smo si jih tako želeli. “Če ne bomo zagotovili, da bodo države članice schengna spoštovale pravila igre, potem tudi prostega pretoka ljudi več ne bo,” je posvarila.

Milan Zver (EPP/SDS) opozarja, da “Evropa še nikoli ni bila tako ranljiva, kot je zdaj”. Ukrepi, kot je morebiten suspenz Grčije iz schengna, se mu ne zdijo tako nerealna možnost. “Osebno si ga ne želim, a ne pravim, da to ni realna možnost,” pa ocenjuje Lojze Peterle (EPP/NSi) in dodaja, da “če nekaj ne deluje, se bodo nekateri pač dogovorili za alternativo, ki bo delovala”.

Podobnega mnenja je Tanja Fajon (S&D/SD), ki priznava, da jo skrbi, ko vsak dan gleda neuspešno odzivanje evropskih vlad in evropskih voditeljev, “ki zelo neodgovorno pred kamerami sprejemajo rešitve, doma pa delajo nacionalno politiko”. Kot ocenjuje, “je pogovor o mini schengnu lahko realnost, če se evropske države ne bodo zavedele, da gre za skupen problem in ne le problem držav z zunanjo mejo”.

Kot je sicer pojasnila, pravno-formalno mini schengna danes res ni mogoče kar tako uvesti, a de facto in na daljši rok se to lahko zgodi – npr. z uvedbo notranjega nadzora na mejah najprej za šest mesecev in nato, če bo državam to omogočila Evropska komisija, še za dve leti.

V Evropskem parlamentu so sicer odločno in soglasno – če odmislimo skrajno desne evroskeptike – proti poseganju v območje prostega gibanja na način “izbiranja in mešanja” določenih držav ter poudarjajo, da je pravi odgovor drugje – v več Evrope, zaščiti zunanjih meja in solidarni porazdelitvi bremen med članicami EU.

Proti temu so se danes med drugim izrekli Francozinja Sylvie Guillaume (S&D), Nemka Ska Keller (Zeleni) in Portugalec Jose Manuel Fernandes (EPP). “Schengen je tu za vse nas, je ena glavnih pridobitev, ki dela Evropo otipljivo za ljudi, in pod nobenimi okoliščinami ga ne smemo načenjati,” je bila jasna Kellerjeva. “Rušenje schengna je rušenje Evrope. Izboljšati moramo to, kar imamo,” se je strinjal Fernandes. (sta)