Danes mineva 150 let od ukinitve suženjstva v ZDA

1

Zagovorniki ukinitve suženjstva v ZDA so 6. decembra 1865 našteli zadostno število ratifikacij 13. amandmaja k zvezni ustavi v zveznih državah. Ta dan je zato stopil v zgodovino kot dan odprave suženjstva v ZDA, ko so vsi temnopolti prebivalci postali bolj ali manj svobodni.

Suženjstvo po državah ameriškega juga je bilo eden od glavnih razlogov za izbruh državljanske vojne leta 1861, kmalu potem, ko je na položaju predsednika prisegel republikanec Abraham Lincoln, ki je nasprotoval širitvi suženjstva v novonastajajoče zvezne države na zahodu celine.

Lincoln pred vojno in tudi v prvih letih vojne ni zagovarjal odprave suženjstva v državah, ki so ga hotele zadržati. Šele 1863 je izdal proklamacijo o emancipaciji, ki je imela bolj vojaški kot politični namen.

Lincoln je s tem dokumentom “osvobodil” le sužnje v upornih državah juga, ki so začele vojno proti Washingtonu in zvezni državi. Proklamacija za sužnje v štirih sužnjelastniških državah, ki so ostale zveste severu, ni veljala, prav tako ne tudi na južnjaškem ozemlju, ki ga je tisti čas okupirala severnjaška vojska.

Proklamacija je imela namen destabilizirati jug s pozivom sužnjem, naj pobegnejo svobodi naproti in nekaterim je uspelo. Njen namen je bil tudi odvrniti evropski velesili Francijo in Veliko Britanijo, kjer so se nad suženjstvom že več let zgražali, da se postavita na stran ameriškega juga.

Zvezna vlada je potem začela novačiti tudi temnopolte vojake, vendar jih je uporabljala večinoma za vse drugo, le za bojevanje ne. Rasizem je bil namreč globoko vcepljen tudi v družbo severa.

Malce pred koncem vojne so nasprotniki suženjstva menili, da je napočil čas, da s tem zlom dokončno pospravijo in senat je aprila 1864 z zadostno večino potrdil 13. amandma k ameriški ustavi, ki je ukinil suženjstvo.

Vendar se je sprejemanje amandmaja zavleklo, saj se je zapletlo v predstavniškem domu, v katerem takrat niti ni bilo predstavnikov upornih držav. Če torej ne bi bilo državljanske vojne, suženjstva v ZDA ne bi odpravili, saj bi se demokratom s severa, ki so zagovarjali suženjstvo, pridružili še demokrati z juga.

Predstavniški dom je šele januarja 1865 z veliko muko potrdil amandma, ki je potem moral po ratifikacije v zvezne države. To je trajalo vse do 6. decembra istega leta. Čeprav je bil 13. amandma v ustavo uradno zapisan šele 18. decembra 1865, se kot datum odprave suženjstva šteje 6. december.

Suženjstvo v ZDA je bilo s tem odpravljeno po približno 245 letih, kar so si puritanski priseljenci z Anglije, ki so staro celino zapustili v iskanju svobode, v Jamestownu kupili prve uvožene sužnje iz Afrike.

Odprava suženjstva črncem na jugu ni prinesla enakopravnosti, ampak le nominalno svobodo. Uradno so začeli postajati enakovredni belcem šele po letu 1964, ko je naslednik ubitega demokratskega predsednika Johna F. Kennedyja, Lyndon Johnson, spravil skozi kongres zakon o državljanskih pravicah.

Zaradi tega je potem v 60. letih prejšnjega stoletja prišlo do velike politične prelomnice v ZDA, ko so beli nasprotniki enakopravnosti in rasisti ameriškega juga začeli množično zapuščati demokratsko stranko in postajali republikanci. Nekoč demokratski jug je danes povsem republikanski z izjemo mešane Floride. (sta)

suznji

Število komentarjev: 1
  1. Petrovc pravi

    In po 150. letih so ga ponovno uvedli v USA demokraciji!!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen