V reševanje trgovskega imperija Tuš se je vključila tudi vlada

0

Po petih letih prestrukturiranja in reševanja, po več odslovljenih svetovalcih in večmesečnih moratorijih, ko Tušu bankam ni bilo treba plačati niti centa, je bankam upnicam prekipelo. Po pisanju Financ bodo banke sicer reprogramirale kredite, a bodo stvari vzele v svoje roke. V reševanje Tuša se je medtem vključila tudi vlada.

Skupina Tuš bankam dolguje skoraj 400 milijonov evrov. “Zdaj imamo pa res vsega dovolj! Tuš bo sicer dobil reprogram do leta 2018, a stvari bomo vzeli v svoje roke,” po pisanju poslovnega časnika neuradno pravijo v bankah upnicah. Heta, slaba banka nekdanje avstrijske Hypo Alpe Adria Group, je najmanj potrpežljiva.

V Tušu zadeve ne komentirajo. Pravijo, da postopek finančnega prestrukturiranja poteka v skladu z utečeno prakso v podobnih primerih. “Dogovori s finančnimi partnerji so pri koncu, zaradi zaupnosti podatkov jih ne moremo komentirati. Podpisan dogovor bo prinesel dolgoročno finančno vzdržnost in bo končan znotraj zakonsko opredeljenega časovnega okvirja,” so navedli.

Kot so dodali, vseskozi uresničujejo zastavljeno dolgoročno strategijo in nadaljujejo aktivnosti, vezane na dezinvestiranje in odprodajo vsega nestrateškega premoženja. V uresničevanju dolgoročne strategije so, kot navajajo, popolnoma osredotočeni na trgovino. “Pozitivni učinki so že vidni, saj se izboljšujejo prav vsi kazalniki poslovanja. Vaši podatki ne držijo,” so še povedali v Tušu.

Finance sicer navajajo, da je trgovska družba Engrotuš lani ustvarila le še 487,35 milijona evrov prihodkov in je trgovec tako prvič po letu 2005 prodal manj kot za pol milijarde evrov. Še bolj šokantni naj bi bili podatki o kosmatem denarnem toku. Sodeč po nerevidirani bilanci družbe, ki so jo pridobili na Financah, uradno pa ni javna, je imel Engrotuš lani 2,52 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA), EBITDA marža pa tako znaša le 0,5 odstotka.

Bilanca razkriva še, da je imel Engrotuš lani 121,82 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, skupaj pa 225,62 milijona evrov vseh obveznosti. Glavnina obveznosti je sicer na družbi Tuš Nepremičnine.

Sodeč po poslovanju matične družbe Engrotuš, se je razmerje med dolgom in približkom denarnega toka (EBITDA) izrazito poslabšalo. Kazalnik, ki ga pod drobnogled radi vzamejo bančniki, je lani znašal 40, leto prej 13, za dolgoročno vzdržnega pa bančniki opisujejo količnike pod štiri oziroma pet, odvisno od panoge.

V reševanje trgovskega imperija Tuš se je medtem vključila tudi vlada. “Oblikovali smo delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in kmetijstvo. Naš načrt je potrošniška zadruga, po vzoru italijanskih ali španskih,” je za Finance pojasnil državni sekretar v kabinetu premiera Tadej Slapnik, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo.

Slapnik, ki je do enake ideje prišel nekaj dni pred podpisom prodajne pogodbe za Mercator, pojasnjuje: “Kupcem bi morali razložiti prednost potrošniških kooperativ, da bi vložili v Tuš. Nato bi se jim delež povečeval skladno s prihranki, ki bi jih zbrali ob nakupih v trgovinah.” A za to, priznava tudi Slapnik, verjetno ni časa. Zato bi po njegovem načrtu lahko začasno vlogo lastnikov potrošniške zadruge imele kmetijske zadruge. “Načelno soglasje združenja imam, o podrobnostih pa se nismo pogovarjali,” je dejal. (sta)

tus (fotografija je simbolična)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen