Juncker: Po terorističnih napadih v Parizu moramo stati “z ramo ob rami” s Francijo, ampak…

1

Po terorističnih napadih v Parizu moramo stati “z ramo ob rami” s Francijo, a obenem ne smemo dovoliti, da bi napadi zaostrili naš odnos do beguncev ali ogrozili schengen, je danes v Evropskem parlamentu pozval predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Tem besedam so pritegnili številni evropski poslanci, ne pa vsi.

Kot je opozoril Juncker, so pariški napadalci isti ljudje, ki so krivi za to, da morajo množice nesrečnikov bežati s svojih domov. “Prosim, ne mešajte stvari,” je poudaril in si prislužil aplavz poslancev.

Juncker je tudi izkoristil priložnost za obrambo schengenskega območja prostega gibanja, katerega obstoj se zdi tako v luči begunske krize kot teroristične grožnje vse bolj pod vprašajem. Kot je opozoril, je treba schengnu “vdihniti novo življenje”, saj gre “za enega glavnih stebrov izgradnje Evrope”.

Predsednik komisije je poslance pozval, naj vendarle potrdijo – z vidika državljanskih svoboščin za mnoge sporno – zakonodajo o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki jo po pariških napadih še glasneje kot doslej zahtevajo države članice EU s Francijo na čelu.

Podprl je predlog, po katerem bi ta zakonodaja zajela tudi notranje lete v EU in ne le letov med državami unije in tretjimi državami, kot je bilo sprva načrtovano.

V imenu Luksemburga, ki predseduje Svetu EU, je poslance nagovoril minister za zaposlovanje Nicolas Schmit in napovedal, da si bo Svet prizadeval za čimprejšnji dogovor o PNR z Evropskim parlamentom. Pariški napadi so po njegovih besedah znova dokazali, da sta potrebna “odločno ukrepanje” in “najširši možen obseg sodelovanja”.

Dovoliti, da strah po nedavnih napadih spodkoplje strpnost in medsebojno spoštovanje, bi bilo “nedopustno”, je v svojem govoru opozoril Manfred Weber, ki v Evropskem parlamentu vodi desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP). Izogniti se moramo nevarnosti, da bi zaradi teroristov sumničavo gledali na “vso versko skupino”, je poudaril.

Da mora biti odgovor na napade pretehtan in sorazmeren, je opozoril vodja skupine socialistov in demokratov (S&D) v parlamentu Gianni Pitella. Zatrdil je, da si bo njegova skupina prizadevala za dogovor o PNR, a obenem ponovil stališče, pri katerem vztrajajo že leta – da mora biti ta zakonodaja sprejeta “z roko v roki” z zakonodajo za boljše varstvo podatkov.

Vodja skupine konservativcev (ECR), Britanec Syed Kamall je menil, da odgovor na vse krize, s katerimi je soočena EU, pač ni “več Evrope”, in nasprotoval ideji skupne evropske obveščevalne agencije, ki jo je nedavno znova oživila komisija.

Povsem nasprotnega mnenja je vodja liberalcev (Alde) v parlamentu Guy Verhofstadt, ki takšno agencijo odločno podpira. Kot je dejal, bi, če bi moral izbirati, dal prednost “varnosti pred suverenostjo”.

Britanec Paul Nuttall v imenu evroskeptične skupine Evropa svobode in neposredne demokracije ter Francozinja Marine Le Pen v imenu skrajno desne skupine Evropa narodov in svobode sta v svojih nastopih predvsem napadla schengen.

Nuttall je poslanskim kolegom očital, da si zatiskajo oči pred dejstvom, da schengen ob naraščajočih varnostnih grožnjah ne more preživeti, in se ga oklepajo, podobno kot je Neville Chamberlain obupano skušal zadovoljiti Hitlerja.

Chamberlain je bil britanski premier v letih 1937-1940, ki se je v zgodovino zapisal kot politik, ki se je skušal izogniti novi vojni s t. i. politiko popuščanja nacistični Nemčiji.

Le Penova je zatrdila, da bo skupaj s svojimi somišljeniki naredila vse, kar je v njihovi moči, da uvedejo začasne kontrole na francoskih mejah, saj v zunanje meje EU nima več “prav nobenega zaupanja”.

Razprava je predvsem pokazala na različna stališča poslancev glede tega, ali dati po terorističnem pokolu v Parizu prednost varnosti ali svobodi oziroma kje je pravo ravnotežje med njima.

Podpora zakonodaji o izmenjavi PNR v parlamentu se je nedvomno občutno okrepila, a predvsem na levici mnogi še naprej opozarjajo, da uvajanje stalnega nadzora v družbah ni pravi in predvsem ne demokratično sprejemljiv odgovor.

Tanja Fajon (S&D/SD) je v razpravi opozorila, da bi si morali predvsem odločneje prizadevati za končanje vojne v Siriji in rešitev konfliktov na Bližnjem vzhodu, saj so tam “pravi vzroki terorističnih napadov” – namesto da se “zopet povsem parcialno in populistično zaposlujemo s postavljanjem bodečih žic, širjenjem stereotipov in sovražnega govora”.

“Če ne bomo govorili s skupnim jezikom, ki bo vseboval diskurz krščanske, muslimanske in ostalih evropskih verskih skupnosti, vključeval tako leve kot desne ideologije (…) se nam lahko hitro zgodi realnost, ko Evropa ne bo več celina tako samoumevnega miru,” je posvarila. (sta)

juncker Jean-Claude Juncker

Število komentarjev: 1
  1. Demi Zen pravi

    Vse poti vodijo v turcijo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen