V Veliki Britaniji so se danes ob 7. uri po krajevnem času (8. uri po srednjeevropskem) odprla volišča, s čimer so se začele parlamentarne volitve z enim najmanj predvidljivih izidov v zadnjih desetletjih. Vodilni stranki, konservativci in laburisti, sta izenačeni, poleg tega se že drugič zapored obeta prelom s tradicijo enostrankarske vlade.
Kakih 50 milijonov Britancev danes voli skupno 650 poslancev v britanski parlament.
Zadnje javnomnenjske raziskave konservativcem premierja Davida Camerona napovedujejo 34 odstotkov glasov, laburistom Eda Milibanda pa 33 odstotkov. Prvi bi tako lahko bili v prednosti glede števila glasov in poslanskih sedežev, a po drugi strani laburistom pripisujejo boljše možnosti za oblikovanje koalicije.
Na tretjem mestu je z do 15 odstotki napovedane podpore evroskeptični Ukip, ki mu sledijo liberalni demokrati z osmimi odstotki in Zeleni s petimi odstotki podpore.
Glede na večinski volilni sistem sicer te številke kažejo le delno sliko bodoče sestave parlamenta, saj je iz vsakega od 650 volilnih okrožij v parlament izvoljen le tisti, ki osvoji največji delež glasov.
Štrene bi lahko pri morebitnem sklepanju koalicij dodatno pomešali škotski nacionalisti (SNP), ki bi lahko glede na nekatere napovedi postali celo tretja najmočnejša stranka v Westminstru. SNP se je tako začela omenjati kot morebiten jeziček na tehtnici v primeru, da nobena stranka ne bo osvojila absolutne večine. (sta)