Opozicija podpira novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane
DZ je danes prvič obravnaval novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane, ki jo je predlagala SDS. Novela predvideva, da bi lahko študenti unovčili bon za subvencioniran obrok do 22. ure. Sedaj ga lahko do 20. ure. Predlog so podprle opozicijske poslanske skupine, mu pa nasprotuje vlada, ki med drugim opozarja na finančne posledice.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je opozorila, da to ne drži. Kot je pojasnila, je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) izračunala, da bi imelo podaljšanje časa koriščenja subvencionirane študentske prehrane z 20. na 22. uro finančne posledice v višini 1,2 milijona evrov. Vendar je to povečanje, kot je pojasnila ministrica, težko oceniti.
Kopač Mrakova se je sicer strinjala, da imajo študentje res daljše obveznosti, vendar pa sama v karieri ni doživela, da bi bile te neprekinjene 12 ur. Izpostavila je tudi vprašanje zdravja. Po njenih besedah smernice jasno pravijo, da je prehranjevanje v poznih večernih urah daleč od zdravega.
Predloga ne bodo podprli v poslanski skupini DeSUS. Kot je dejala Jana Jenko, je paradiranje s takimi všečnimi zakoni nesprejemljivo. Omenila je tudi, da je v letu 2014 prišlo do zadnje spremembe zakona o subvencioniranju študentske prehrane. “Takrat je bil s strani ŠOS podan predlog za podaljšanje ure za koriščenje študentskih bonov, poslanska skupina SDS pa ga ni posvojila,” je spomnila.
Marija Babič (SD) je izpostavila, da se poraja dvom v iskrene namene predlagateljev, ko pa so ravno oni tisti, ki so avtorji ureditve, ki jo sedaj želijo spreminjati. Argument natrpanega urnika in daljših študijskih obveznosti je bil v času sprejemanja zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) argument ŠOS, pa so ga takrat preslišali, je dejala.
Da SDS prakticira dvoličnost, meni tudi Miha Kordiš iz ZL. Kot je pojasnil, bo poslanska skupina sicer predlog novele podprla, ker gre po njihovem mnenju za ukrep, ki bi skromno izboljšal položaj študentov. “A male napredne stvari še nikoli niso ničesar zares rešile in tako tudi današnji predlog ne rešuje študentske problematike,” je dejal. Po mnenju Kordiša so potrebne sistemske spremembe, ne le všečni bonbončki.
Predlog novele podpirata tudi poslanski skupini NSi in ZaAB. Iva Dimic iz (NSi) se je vprašala, zakaj bi sploh z zakonom omejevati časovni okvir koriščenja bonov. Kot je pojasnila, so študenti odrasle osebe, ki vejo, kdaj tekom dneva jim ustreza topel obrok. Predlog novele bodo podprli. Podobno meni Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB). “Pristojno ministrstvo želimo opozoriti, da ne gre več za šolo obvezne otroke, ki nimajo opravilne sposobnosti niti za odraščajočo mladino v adolescenci, ampak za že emancipirane mlade odrasle,” je izpostavila poslanka ZaAB.
Vojka Šergan iz SMC je poudarila, da so bili ravno predlagatelji tisti, ki so leta 2012 z Zujfom časovno omejili koriščenje študentske prehrane, takrat sicer s ciljem zagotoviti vzdržne javne finance in zmanjšanje proračunskih izdatkov. Dodala je, da je do ukrepa časovne omejitve med drugim pripeljalo dejstvo, da je bil velik delež subvencij uporabljenih prav ponoči, ko večina restavracij ne obratuje. Študentje so se tako posluževali predvsem hitre hrane, kar pa ni glavni namen subvencioniranja, je dodala.
Jelka Godec SDS pa je poudarila, da nihče od tistih, ki novele ne podpira, ni navedel primera študija, pri katerem študentje nimajo časa za kosilo. Sama je izpostavila smer slikarstva, kjer imajo študenti po njenih navedbah predavanja od 10. ure zjutraj do 20. ure zvečer, vmes pa imajo dvakrat pavzo po eno uro. Poslance je ob tem vprašala, kdo je zmožen v eni uri pojesti kakovosten obrok.
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane sicer določa, da so upravičenci do subvencionirane prehrane vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo v Sloveniji in niso zaposlene, ter tuji študenti na izmenjavi v Sloveniji. (sta)
(fotografija je simbolična)