Na vzhodu Ukrajine nove civilne žrtve, dogovor o prekinitvi ognja še daleč

Proruski separatisti so po navedbah vojske med spopadi z ukrajinskimi silami blizu Luganska na vzhodu Ukrajine izstrelili raketo na konvoj s civilisti. Po navedbah ukrajinske vojske je napad terjal žrtve, koliko, pa za zdaj še vedno ni znano.

“Uporniki so zadeli konvoj civilistov, ki so skušali pobegniti z območja nedaleč od Luganska,” je povedal tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrej Lisenko. Kot je pojasnil, so pri tem uporabili raketomete Grad in drugo orožje, ki jim ga je priskrbela Rusija. “Umrlo je veliko ljudi, tudi ženske in otroci,” je še dejal. Po besedah še enega predstavnika vojske so ljudje živi zgoreli v vozilih.

A separatisti po drugi strani navedbe vojske zanikajo. Kot je dejal tiskovni predstavnik samooklicane republike Doneck Andrej Purgin, so cesto tako z raketometi Grad kot letali neprestano obstreljevali ukrajinski vojaki. Pri tem so ubili številne civiliste, kar po njegovih besedah počnejo že mesece.

Ukrajinska vojska sicer v zadnjih dneh vodi intenzivno ofenzivo na mesti Doneck in Lugansk, v katerih so separatisti maja razglasili ljudski republiki. V Lugansku vlada veliko pomanjkanje vode, hrane in elektrike in ljudje ob vse ožjem obroču okrog mesta vsak dan množično bežijo. O spopadih poročajo tudi iz Donecka. Prebivalcem mesta sedaj grozi še morebiten izpad oskrbe z vodo, saj je bil v spopadih poškodovan del vodovodne napeljave.

Mednarodni napori za dosego prekinitve ognja za zdaj niso obrodili sadov. Nedeljski pogovori zunanjih ministrov Rusije, Ukrajine, Nemčija in Francije v Berlinu po navedbah nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja niso prinesli konkretnega napredka, a naj bi ministra Rusije in Ukrajine Sergej Lavrov in Pavel Klimkin vsaj malo zbližala stališča.

“Pogovori so bili težki, a menim in upam, da smo v nekaterih točkah zbližali stališča,” je pojasnil Steinmeier po peturnem srečanju. V katerih točkah so zbližali stališča in do katere mere, Steinmeier ni razkril. A je poudaril, da se je treba izogniti neposredni konfrontaciji med ukrajinskimi in ruskimi oboroženimi silami.

Vodja nemške diplomacije je še povedal, da so bili pogovori iskreni, osredotočeni na to, kako doseči premirje in “kako izboljšati odsotnost učinkovitega nadzora rusko-ukrajinske meje,” pa tudi o tem, kako spraviti humanitarno pomoč do civilnega prebivalstva.

Lavrov je v zvezi s srečanjem v Berlinu dejal, da se bodo pogovori v naslednjih nekaj dneh nadaljevali. “Obstajajo točke, pri katerih nismo dosegli uspeha. To sta prekinitev ognja in politični proces,” je dejal Lavrov.

“Potrdili smo rusko stališče, po katerem mora biti prekinitev ognja brezpogojna. Ukrajinski kolegi pa še naprej postavljajo pogoje, in to precej nejasne,” je dodal.

Kijev je sicer danes javno razkril pogoje za prekinitev ognja. Po navedbah Klimkina je treba zavarovati mejo med Rusijo in Ukrajino, da bi se tako onemogočilo dostavo orožja in opreme proruskim upornikom na vzhodu Ukrajine. Poleg tega Ukrajinska vlada zahteva, da prekinitev ognja nadzoruje Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Tretja zahteva pa zadeva separatiste, ki morajo izpustiti vse ujetnike.

Kot je zatrdil Lavrov, v treh tednih opazovalci Ovseja na mejah niso zaznali nelegalnih prehodov. Rusija sicer podpira idejo, da opazovalci Ovseja za nadzor rusko-ukrajinske meje uporabijo brezpilotna letala, kar naj bi jim zagotovila ukrajinska stran.

Vodja ruske diplomacije se je odzval tudi na Klimkinovo nedeljsko izjavo, da Ukrajina od EU in Nata potrebuje vojaško pomoč. “Če bomo deležni vojaške pomoči, bo naša vojska lažje delovala,” je dejal Klimkin. A Lavrov je dejal, da je takšna prošnja Kijeva v nasprotju z vsemi predhodno doseženimi dogovori.

Podobno željo kot Klimkin za vojaško pomoč je izrazil tudi predsednik ukrajinskega parlamenta Oleksandr Turčinov. “Ukrajina potrebuje pravo pomoč, tudi v obliki vojaške opreme. Potrebujemo moderno orožje, letalsko in protizračno opremo,” je povedal Turčinov. (sta)

(fotografija je simbolična)