Kako doseči mir in vse, kar si želimo?

Piše: Lejla Kenda, svetovalka na področju osebnostne rasti

Najbrž si vsi želimo več notranjega miru, manj strahu, in življenje, na katerega gledamo skozi pozitivni filter. In morda je do tega celo lažje priti, kot si mislite.

Saj veste, o čem govorim? O naših vzorcih razmišljanja, o tistem načinu, ki je v naši podzavesti in ki smo ga dobili od staršev. O tistih prežemajočih mislih in načinih, kako gledamo na svet. In s tem veliko ljudi, ki jih poznam, ni zadovoljnih. Nič kolikokrat so mi dejali, da se tega želijo znebiti, in kakor se res zdi težko, morda ni. Seveda pa je treba delati. Ljudje mislijo, da bodo prebrali neko knjigo, in že bodo imeli nov pogled na svet, nove misli, novega duha, domišljijo. Ne gre tako. Potrebno je vaditi, vsak dan si zjutraj in zvečer vzeti 20 minut ali vsaj 15, se v mislih odseliti na zelo miren kraj in si ponavljati stavke. Seveda takšne, ki jih potrebujete. A pred vsem tem morate vedeti eno: Martin Kojc v svojem Učbeniku življenja, ki ga toplo priporočam, poudarja, da so vse stvari v življenju določene v naprej. Da mora človek zaupati prasili, in če ji zaupa, se mu bodo vse njegove želje uresničile. Ker ta sila in človek sta na istem bregu, vse kar se zgodi, je dobro, četudi v prvem hipu morda ni videti tako. Človek, ki zaupa sili, ga bo ta nagradila in to tako, da se mu bodo izpolnile vse želje. A prvi pogoj je, da ji človek zaupa. To se kaže v njegovi mirnosti, brezskrbnosti, uživanju življenja v sedanjosti. Takoj ko človek želi nekaj izsiliti, se vse zaroti proti njemu. To pa zato, ker s tem pokaže, da ne zaupa tej prasili, ki nas vse povezuje in ki vedno poskrbi, da bo vse dobro. Prav tako Kojc poudarja, da si z lastnim mišljenjem določamo usodo, ker mišljenje, naše mentalne slike se zrcalijo v materialnem svetu, ki sam po sebi ne obstaja. Zatorej se življenje človeka gradi tako, kakor je človek prepričan, da se bo gradilo. Tudi telo človeka se oblikuje, kakor je človek prepričan, da se bo oblikovalo. Vse se dogaja duhovno iz notranjega prepričanja. Volja želje ali prasile pa se izpolni le takrat, ko je človek prepričan, da se bo izpolnila. Zato je miren, in ne izsiljuje. In če je človek o tem prepričan, potem se preneha sekirat, ni več nemiren, nervozen, ampak je miren in ljubeč. Zato, ker ve. In ker človek ne ukrepa ničesar na silo, da bi se želeno zgodilo, to pride samo po sebi, le verjeti mora. Ker, poglejte, čim bolj si človek prizadeva, da bi dobil želeno, to v resnici izhaja iz tega, ker ne verjame, da bo dobil želeno. In zato, ker ne verjame in ne zaupa, želeno ne pride. Zavestno hotenje nima moči, ima pa moč naše podzavestno prepričanje. In če enkrat osvojite to, boste mirni. Ker samo to je sila, ki ustvarja. Kateri človek je miren in srečen? Ja, tisti, ki je prepričan, da se bo vse želeno zgodilo. Zatorej zaupajmo v prihodnost. Naše misli, predstave, ideje, domišljija, prepričanje, nazor in mnenja povzročajo našo realnost. In prasila dela v dobro nas saj smo vendarle del nje, zakaj bi torej delala proti nam? Kako pa vemo, kaj hoče ta del prasile, ki sproža naše življenje? To povedo človeku njegove želje. In to, kar mi ljudje imenujemo volja, v resnici ni ustvarjalna in resnična volja. Resnična volja je v resnici ravnodušnost in zaupanje v vseh življenjskih položajih. Torej, če prasili slepo zaupate svoje življenje, se morajo že iz tega razloga uresničiti vse vaše želje. To pozitivno ustvarjanje in delovanje pa se pri človeku kaže v tem, da mirno vztraja v vseh življenjskih položajih, v potrpežljivem vztrajanju pri svojih življenjskih ciljih ter v veselem in brezskrbnem doživljanju in urejanju sedanjosti.