“Veliko razočaranje, saj smo ves čas trdili, da so naši argumenti močni, trdni in podprti z ustrezno dokumentacijo. Ta dokumentacija je temeljila na osnovnem načelu, da gre za nasledstveno vprašanje,” je današnjo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede starih deviznih vlog komentirala slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca.
Kot je dodala, “pa se seveda zavedamo, da je o tej zadevi odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je prvenstveno odločalo o tem, ali so bile tem trem varčevalcem kršene človekove pravice”.
Na novinarsko vprašanje, ali sta bili Slovenija in Srbija po njenem mnenju danes na nek način kaznovani za to, da države naslednice nekdanje SFRJ v več kot dveh desetletjih še niso uspele rešiti tega vprašanja, je odgovorila pritrdilno.
“Mislim, da sta bili, in to neupravičeno. Vsaj za Slovenijo lahko trdim, da si je vedno prizadevala, da bi nasledstveno vprašanje rešila, in na njej ni absolutno nobenega razloga, da to vprašanje še v toliko letih ni rešeno.”
Kot je še pojasnila Pintar Gosenca, ki je ob današnjem izreku sodbe na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, je odločitev velikega senata dokončna.
Slovenija je imela po njenih besedah v tem postopku celo vrsto trdnih argumentov – osnovni je bil, da gre za nasledstveno vprašanje, da torej ne gre za spor med posamezniki in banko, ampak za razmerje med petimi naslednicami nekdanje SFRJ.
“Sodišče tega ni upoštevalo in odločitev temelji na presoji, da gre za civilnopravno razmerje med posameznimi varčevalci in banko,” je pojasnila. Sodišče prav tako ni upoštevalo argumenta Slovenije, da je treba to zadevo reševati po t. i. načelu teritorialnosti.
Glede same vsebine je izpostavila, da gre praktično v vseh točkah za potrditev sodbe iz leta 2012 – edina razlika, vsaj na prvi pogled, je, da je Slovenija tokrat namesto šestih mesecev dobila leto dni časa za pripravo sheme, ki bo zagotavljala izplačilo starih deviznih vlog tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju.
Ker je današnja sodba pilotna, to pomeni, da se na enak način rešuje vprašanja vseh, ki so vložili pritožbe na evropsko sodišče ali bi jih še lahko vložili, ne glede na to ali so npr. iz BiH ali Hrvaške.
Vendar pa se po besedah Pintar Gosence nanaša le na tiste primere, ki še niso bili poplačani oziroma ostajajo odprti. Ali to pomeni, da z vprašanjem t. i. prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem današnja sodba ni povezana, je odgovorila: “Sicer ne bi želela prejudicirati, ker sodbe še nisem preučila, toda v tem trenutku kaže, da je temu tako”.
Glede finančnih razsežnosti sodbe pravobranilka ni želela ugibati. Na vprašanje, ali bi lahko šlo za celo milijarden znesek, je odgovorila le, da po njenem mnenju “tako pesimističen ni treba biti”. “Te številke so stvar verifikacije. O tem ta trenutek ne morem povedati nič.”
Ministrstvo za finance glede sodbe v Strasbourgu: O konkretnih zneskih še ni mogoče sklepati:
Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede starih deviznih vlog moramo najprej natančno preučiti, šele nato bo možno podrobneje komentirati možne načine njenega uresničevanja, so danes sporočili z ministrstva za finance. Dodali so, da se sodba ne izvršuje neposredno, zato o konkretnejših zneskih v tem trenutku ni mogoče sklepati.
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je danes v zadevi Ališić soglasno razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem LB oziroma Investbanke iz BiH, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.
V letu dni morata najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank. Sodba je dokončna.
Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija zdaj pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb. (sta)
Slika je simbolična
tako zdaj pa denarnice odpret. gorenje telekom in merkator skupaj niso vredni toliko kot je dolg z obrestmi..