Slovenija med državami EU na četrtletni ravni najbolj povečala javni dolg

V območju evra je javni dolg, izražen kot delež BDP, konec prvega trimesečja dosegal 93,9 odstotka, potem ko je bil konec lanskega leta pri 92,7 odstotka. Zvišanje javnega dolga na četrtletni ravni sledi dvema zaporednima četrtletjema padcev, je sporočil evropski statistični urad Eurostat.

V EU se je delež na ravni trimesečja prav tako zvišal, in sicer s 87,2 odstotka na 88 odstotkov BDP.

Tudi v medletni primerjavi se je javni dolg v območju evra in celotni EU zvišal. Države z evrom so pred letom dni beležile dolg v višini 92,5 odstotka BDP, osemindvajseterica pa v višini 86,2 odstotka BDP.

Skupno je javni dolg držav z evrom ob koncu prvega letošnjega četrtletja znašal 9056 milijard evrov, v celotni EU pa 11.571 milijard evrov.

Sicer je največji del javnega dolga odpadel na vrednostne papirje z izjemo delnic, in sicer je ta del predstavljal 79,3 odstotka vsega dolga držav z evrom in 80,9 odstotka dolga držav članic EU. Posojila so predstavljala 17,9-odstotni delež dolga v območju z evrom in 15,4-odstotni v osemindvajseterici, medtem ko je bil delež tujih valut in denarnih vlog v javnem dolgu držav z evrom 2,8-odstoten, v EU pa 3,7-odstoten.

Skladno s sodelovanjem evropskih držav pri finančni pomoči določenim članicam je Eurostat objavil tudi podatke o medvladnem posojanju. Delež tega v območju evra je bil konec prvega letošnjega trimesečja pri 2,4 odstotka BDP, v EU pa pri 1,8 odstotka BDP.

Najvišji delež javnega dolga glede na BDP je sicer Eurostat konec prvega četrtletja zabeležil v Grčiji (174,1 odstotka), v Italiji (135,6 odstotka) in na Portugalskem (132,9 odstotka). Najnižje deleže pa so beležile Estonija (10 odstotkov), Bolgarija (20,3 odstotka) in Luksemburg (22,8 odstotka).

Glede na zadnje četrtletje lanskega leta je javni dolg, izražen v odstotkih BDP, povečalo 19 držav članic EU, šest jih je dolg zmanjšalo, v Estoniji pa je stagniral.

Največje zvišanje, za sedem odstotkih točk, je zabeležila Slovenija. Sledile so ji Madžarska (+pet odstotnih točk) ter Belgija in Portugalska (obe po +3,9 odstotne točke). Največje znižanje so na drugi strani zabeležile Poljska (-7,6 odstotne točke), Nemčija (-1,1 odstotne točke) in Grčija (-ena odstotna točka).

Na letni ravni pa je javni dolg povečalo 16 držav članic, 10 pa jih je zadolženost zmanjšalo. Največja zvišanja so zabeležili Ciper (+24,6 odstotne točke), Slovenija (+23,9 odstotne točke) in Grčija (+13,5 odstotne točke). Največja znižanja pa so bila zabeležena na Poljskem (-7,7 odstotne točke), v Nemčiji (-3,2 odstotne točke) ter na Češkem (-2,2 odstotne točke).

Javni dolg Slovenije je po podatkih Eurostata konec prvega trimesečja znašal 27,97 milijarde evrov, kar je predstavljalo 78,7 odstotka BDP. Vrednostni papirji z izjemo delnic so v Sloveniji predstavljali 69,5 odstotka javnega dolga, posojila 8,9 odstotka javnega dolga, tuje valute in depoziti pa 0,3 odstotka javnega dolga. Delež medvladnega posojanja je bil pri 3,3 odstotka BDP.

Med ostalimi pomembnejšimi državami članicami EU je javni dolg Nemčije konec prvega trimesečja znašal 77,3 odstotka BDP, Francije 96,6 odstotka BDP, Španije 96,8 odstotka BDP, Velike Britanije pa 91,1 odstotka BDP. (sta)

Slika je simbolična