Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zatrdil, da bo Rusija izkoristila vpliv, ki ga ima na separatiste na vzhodu Ukrajine, da bodo omogočili preiskavo o strmoglavljenju malezijskega letala. Obenem je Zahod pozval, naj prav tako pritisne na oblasti v Kijevu za ustavitev nasilja na območju. Odločno je spregovoril tudi proti širitvi Nata na Vzhod.
“Od nas zahtevajo, da izkoristimo svoj vpliv na separatiste na jugovzhodu Ukrajine. Seveda bomo naredili vse, kar je v naši moči, a to ni niti približno dovolj”, je na srečanju z vojaškim in obrambnim vrhom dejal Putin. Kot je nadaljeval, je treba obenem tudi Kijev pozvati, “naj spoštujejo temeljne norme dostojanstva in vsaj za kratek čas razglasi prekinitev ognja”.
Kot je ponovno zatrdil, bo Rusija naredila vse, da bodo izvedli “veljavno, celovito, temeljito in pregledno” preiskavo tragičnega dogodka, piše francoska tiskovna agencija AFP. Obtožb Zahoda, da Rusija oborožuje separatiste na vzhodu Ukrajine, ki jih je Putin v preteklosti redno zavračal, tokrat ni komentiral.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je sicer že v ponedeljek razglasil enostransko prekinitev ognja na območju v krogu 40 kilometrov od prizorišča strmoglavljenja letala, separatisti pa so nato s svoje strani ponoči razglasili prekinitev ognja v krogu 10 kilometrov okrog prizorišča strmoglavljenja.
Ta lokalizirana ustavitev nasilja naj bi mednarodnim opazovalcem omogočila preiskavo območja, medtem ko se krvavo nasilje na vzhodu Ukrajine nadaljuje. Spopadi danes med drugim potekajo pri mestih Lugansk in Doneck, ki sta v rokah separatistov. V zadnjih 24 urah naj bi bilo ubitih najmanj 10 civilistov.
AFP še poroča, da je ukrajinskim vladnim silam po navedbah notranjega ministrstva v Kijevu uspelo ponovno prevzeti nadzor nad strateško pomembnim krajem Severodoneck. Varnostne sile naj bi nadzirale “vse ključne objekte” v tem mestu z več kot 100.000 prebivalci, ki leži približno 120 kilometrov severno od Donecka, utrdbe proruskih separatistov.
Putin je danes tudi vztrajal, da bo Rusija kljub grožnjam EU z občutno zaostritvijo sankcij še naprej stala ob strani proruskim separatistom. Te je označil kot del narodne vstaje proti nezakonitemu državnemu udaru v Ukrajini. Kot je dejal, ne bodo nikoli pristali na “čudno in nesprejemljivo logiko”, po kateri se Rusiji postavlja “skorajda ultimat”, da proti njej ne bo uvedenih sankcij, če bo le pustila, da se v Ukrajini “uniči del prebivalstva, ki je etnično in zgodovinsko blizu Rusiji”.
Zahod je Putin danes tudi opozoril, naj se ne vmešava v notranje zadeve Rusije. Kot je ocenil, mora Moskva zaradi potez zveze Nato oziroma njenega prodiranja proti vzhodu okrepiti svoje vojaške kapacitete ter zaradi “groženj od zunaj” zaščititi svoje gospodarstvo.
Neposredna vojaška grožnja ruski suverenosti sicer po besedah Putina ne obstaja, a Nato v državah vzhodne Evrope, tudi ob Baltiku in Črnem morju, občutno krepi svoje kapacitete in Rusija se mora na to ustrezno odzvati. Pri tem je izrecno omenil povišanje obrambne pripravljenosti na nekdaj ukrajinskem polotoku Krim in v tamkajšnjem črnomorskem pristanišču Sevastopol, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je medtem danes še za pol leta podaljšala svojo opazovalno misijo v Ukrajini, ki bi se iztekla septembra, tako pa bo trajala še najmanj do marca prihodnje leto. To odločitev so podprle vse države Ovseja, vključno z Rusijo in Ukrajino.
V Ukrajini je trenutno 227 opazovalcev Ovseja iz 41 držav. Ti med drugim poročajo o varnostnih razmerah na vzhodu Ukrajine, trenutno pa se tudi v imenu mednarodnih preiskovalcev pogajajo o dostopu do prizorišča strmoglavljenja malezijskega letala. (sta)
Vladimir Putin