Nizozemski preiskovalci začeli pregledovati trupla

Nizozemski strokovnjaki so v Harkovu odprli mednarodni center za identifikacijo žrtev. Na letališču v tem mestu je v pripravljenosti tudi nizozemsko vojaško letalo, ki naj bi posmrtne ostanke čim prej prepeljalo na Nizozemsko, kjer bi hitreje opravili identifikacijo žrtev.

Da je vlak s trupli že na poti v Harkov, so zvečer najprej sporočili očividci, kmalu za tem pa sta to potrdila še malezijski premier Najib Razak in nizozemski premier Mark Rutte. Slednji je obenem dejal, da je videti, da so bila poročila o tem, kako grdo ravnajo separatisti s trupli, pretirana. Vlak naj bi sicer do Harkova potoval kakih 12 ur, je še dejal. Povedal je tudi, da zaenkrat ne vedo, koliko trupel točno je na vlaku.

Nizozemsko tožilstvo v Haagu je pred tem sporočilo, da je sprožilo predkazensko preiskavo o strmoglavljenju letala družbe Malaysia Airlines ter da je v Kijevu že predstavnik nizozemskega tožilstva Thijs Berger.

Na malezijskem boeingu 777, ki naj bi ga po navedbah enih sestrelili proruski separatisti, po navedbah drugih pa ukrajinske sile, je bilo med 298 potniki in člani posadke 193 nizozemskih državljanov.

Reševalno akcijo na območju tragičnega strmoglavljenja so po štirih dneh danes uradno končali, saj so našli trupla vseh 298 ljudi, ki so bili na krovu letala. Na 50 kvadratnih kilometrih velikem območju so namreč našli 282 celih trupel ter 87 delov teles, ki pripadajo preostalim žrtvam.

Malezijski premier Razak je popoldne sporočil, da je ekipi malezijskih strokovnjakov, ki so se na vzhodu Ukrajine pogajali s separatisti, uspel veliki met. Dogovorili naj bi se namreč ne le za izročitev trupel Nizozemski, ki je že v teku, temveč tudi za izročitev črnih skrinjic s strmoglavljenega letala.

Še danes naj bi tako separatisti po besedah Razaka skrinjici izročili malezijskim preiskovalcem. To naj bi jim obljubil sam premier samooklicane ljudske republike Doneck Aleksander Borodaj.

Separatisti naj bi po besedah Najiba še pristali, da bodo neodvisnim mednarodnim preiskovalcem zagotovili varen dostop do prizorišča tragedije.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je medtem ukrajinskim silam ukazal takojšnjo ustavitev vojaških aktivnosti v okolici kraja strmoglavljenja letala, da bi preiskovalcem olajšali delo. Zavzel se je tudi za udeležbo ruskih strokovnjakov pri preiskavi incidenta. Cilj je “maksimalna transparentnost”, je dejal.

O tragediji na vzhodu Ukrajine je zvečer razpravljal Varnostni svet ZN. Soglasno – torej tudi z glasom stalne članice Rusije – je bil sprejet malce spremenjeni avstralski predlog resolucije, ki med drugim zahteva prekinitev vseh sovražnosti ter varen in neoviran dostop do prizorišča sestrelitve letala.

Resolucija polno sodelovanje v mednarodni, temeljiti in neodvisni preiskavi zahteva “od vseh držav in protagonistov v regiji” – torej tudi od Rusije. preiskavo naj bi vodila mednarodna agencija za civilno letalstvo ICAO.

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je pred tem danes izpostavil, da morajo mednarodni preiskovalci dobiti varen dostop do prizorišča strmoglavljenja malezijskega letala. “Absolutno vse je treba narediti za njihovo popolno varnost in zagotovitev humanitarnih koridorjev, potrebnih za njihovo delo,” je dodal.

Ruski predsednik je obenem znova zatrdil, da do strmoglavljenja letala ne bi prišlo, če Kijev ne bi znova sprožil vojaške operacije proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.

Na ukrajinsko krivdo je namignil tudi visok predstavnik ruske vojske, ki je zatrdil, da je blizu malezijskega potniškega letala – na oddaljenosti od treh do petih kilometrov – preden je strmoglavilo, letel ukrajinski lovec Su-25. Porošenko je to že odločno zavrnil in ponovil, da so bila takrat vsa ukrajinska letala na tleh.

Kot je sicer še povedal generalporočnik Andrej Kartopolov, naj bi malezijsko letalo zavilo severno z načrtovane poti, največ za 14 kilometrov, ukrajinski lovec, ki je običajno opremljen z raketami zrak-zrak, pa je bil opažen v njegovi bližini.

Dodal je, da je rusko obrambno ministrstvo na dan tragedije zaznalo nenavadne dejavnosti na ukrajinskih radarskih postajah, ki se jih uporablja za upravljanje raketnih sistemov. Kot je navedel, je na območju tragedije v torek delovalo sedem radarskih postaj, v sredo osem in v četrtek, na dan strmoglavljenja, devet, v petek pa nato le še štiri in v soboto le dve.

Rusija je poleg tega danes kot prva država objavila satelitske posnetke vzhoda Ukrajine, ki so nastali v četrtek, na dan domnevne sestrelitve malezijskega letala.

Ob tem so predstavniki generalštaba v Moskvi predstavili prve ugotovitve svoje preiskave četrtkovega strmoglavljenja. Kot so zatrdili, je na satelitskih posnetkih med drugim videti, da so ukrajinske sile na vzhodu Ukrajine, ki je sicer v rokah proruskih separatistov, namestile sisteme Buk. Od Kijeva zahtevajo odgovore, zakaj, če pa naj separatisti ne bi imeli letal.

Tudi ameriški predsednik Barack Obama je danes v izjavi pred Belo hišo ponovno zahteval takojšen in neoviran dostop za mednarodne preiskovalce do prizorišča sestrelitve malezijskega letala.

“Odkriti moramo resnico, a separatisti s podporo Rusije še naprej blokirajo preiskavo in preprečujejo dostop mednarodnim preiskovalcem. Ko se ti približajo, separatisti streljajo v zrak, odstranjujejo dokaze in zato se moramo vprašati, kaj skušajo prikriti,” je dejal Obama.

“Takšno obnašanje nima prostora v družini držav in Rusija mora pritisniti na separatiste za neoviran dostop,” je nadaljeval in dodal, da je za pritisk na separatiste neposredno odgovoren Putin. (sta)

Razbitine malezijskega letala na vzhodu Ukrajine v vasi Grabovo