Vlada se je seznanila s predlogom premierke v odhodu Alenke Bratušek, da v Bruselj pošlje listo kandidatov za evropskega komisarja, na kateri so Bratuškova, prvak DeSUS Karl Erjavec in evropska poslanka SD Tanja Fajon, je po seji vlade pojasnil minister Dejan Židan. Prisotnih je bilo osem ministrov, s predlogom so se seznanili brez glasu proti.
Minister za kmetijstvo v odhodu Židan je pojasnil, da je bilo na razpolago nekaj slabih možnosti, ocena SD pa je bila, da je med njimi to manj slaba možnost. V SD so, tako Židan, velike napore vlagali v to, da bi poslali predlog enega kandidata s širšim konsenzom. “Želel bi si, da bi tudi ostale stranke tako konstruktivno delovale. Mi nismo vztrajali pri svoji kandidatki, pripravljeni smo se bili umakniti,” je dejal.
Erjavca, sicer tudi zunanjega ministra v odhodu, medtem na seji vlade ni bilo. Notranji minister v odhodu Gregor Virant pa se s predlogom liste kandidatov ni strinjal in je sejo predčasno zapustil. “Zanimivo je, da je ta vlada rekla, da v času opravljanja tekočih poslov ne bo nič kadrovala. Zdaj pa na koncu kadrujejo na tak sramoten način,” je bil oster.
Je pa Židan poudaril, da je za predlog glasoval minister za infrastrukturo iz vrst DL Samo Omerzel, od katerega pa po seji vlade novinarjem ni uspelo dobiti izjave.
Na vprašanje, ali je Bratuškova z listo kandidatov dosegla svoj namen, Židan odgovarja, da je to verjetno bil njen cilj. “Ona je na kandidatni listi, a je poleg nje tudi fenomenalna kandidatka Fajonova, ki ima posebne kompetence,” je dejal. Verjame, da bodo evropski komisarji, predsednik komisije in Evropski parlament spoznali, zakaj je potrebno, da Fajonova postane komisarka.
Pred novinarje je po seji vlade stopil še minister za obrambo v odhodu Roman Jakič, sicer iz vrst ZaAB, ki meni, da vlada v Bruselj pošilja kredibilen seznam treh imen. Kdorkoli s tega seznama bo izbran, bo po njegovi oceni dober kandidat oz. kandidatka za mesto evropskega komisarja.
Ob tem je Jakič zanikal očitke glede problematičnosti, da je Bratuškova pravzaprav predlagala samo sebe. “Če že koga želite kriviti, je to ZaAB. Kot stranki se nam je zdela predsednica vlade v odhodu dovolj kredibilna in dobra kandidatka za to mesto. Včasih imam občutek, da v tujini bolj cenijo naše kadre, kot jih cenimo sami doma, in menim, da se je Bratuškova, ko je prevzela vodenje vlade v zelo kritičnih trenutkih, odrezala zelo dobro. Ne razumem, zakaj je ta zgodovinski spomin tako kratek, da ne bi bila primerna, da gre v Bruselj,” je dodal.
Kot je povedal, tudi ne razume očitkov, da se Bratuškova “ni prav otepala predloga, da bi bila na tej listi”. Ponovil je le, da so vsi trije kandidati kredibilni in novinarjem dejal, da so “lep odgovor” na to vprašanje sredini odzivi oz. informacije, ki so prihajale tudi iz Bruslja. STA je namreč v sredo neuradno izvedela, da si bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot komisarsko kandidatko iz Slovenije želi prav Bratuškovo.
O tem, kaj bi imenovanje Bratuškove za evropsko komisarko pomenilo za ZaAB, pa bodo v stranki po Jakičevih besedah razpravljali po tem, ko bodo videli, kako se je odločil Juncker.
Zmagovalka volitev SMC je sicer še v sredo vladi predlagala, naj kot edinega kandidata za komisarja predlaga dosedanjega komisarja Janeza Potočnika. Ta se je predsedniku SMC in najverjetnejšemu novemu mandatarju Miru Cerarju zahvalil za izkazano zaupanje in podporo, danes pa sporočil, da ne želi biti na seznamu z več kandidati. Jakiča, kot je povedal, to dejstvo žalosti. Po njegovem mnenju bi bil namreč Potočnik “zelo primeren kandidat, da bi se pomeril v očeh Junckerja”. Ob tem ga tudi preseneča Potočnikova drža, da si na listo kandidatov ne želi, bi pa bil samostojen kandidat.
Medtem se pojavljajo vprašanja, ali bi nova vlada, če bo dovolj hitro imenovana, utegnila zamenjati koga od teh treh kandidatov oz. koga odpoklicati. Jakič je danes pojasnil, da na hipotetična vprašanja težko odgovarja. Hkrati pa je poudaril, da v trenutku, ko bo Juncker izbral kandidate in bodo šli predlogi skozi postopek Evropskega parlamenta, nacionalna vlada več nima vpliva na imenovanje oz. razrešitev. Pred tem postopkom bi bil sicer, pravi Jakič, kdo od kandidatov lahko “razrešen”, a ob tem dodaja: “Če ste večkrat poudarjali, kako velika blamaža bi bila, če ne bi poslali kandidata ali da pošiljamo listo kandidatov, se mi zdi odpoklic kandidata še toliko večja blamaža za državo.”
Po Jakičevi oceni današnja odločitev vlade tudi ne bo povzročila kakršnihkoli težav pri pogajanjih za oblikovanje nove koalicije. Kot je povedal, je bil na vseh dosedanjih pogajanjih ZaAB s SMC in “je bilo vedno poudarjeno, da izbor komisarja ni del koalicijskih pogajanj.
Kot je dejal tudi Židan, “vemo, da nekaterih stvari očitno ne moremo prenašati na novo vlado, ki je ni in še ne vemo, kdaj bo”. SMC naj bi se na dogajanje odzvala predvidoma danes zvečer.
Fajonova: Pričakujem, da bo Juncker izbiral na podlagi izkušenj iz evropske politike
Evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon in ena od trojice na slovenskem seznamu kandidatov za prihodnjega evropskega komisarja je dejala, da ji kandidatura predstavlja velik izziv, pričakuje pa, da bo prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pri izbiri razsojal tudi na podlagi izkušenj iz evropske politike.
Nekdanja dopisnica nacionalne radiotelevizije iz Bruslja je spomnila, da ima že več kot 13-letne izkušnje iz spremljanja evropske politike. “Institucije mi niso nove, prav tako ne delo v Bruslju in če se bo nova Evropska komisija tako odločila, bom to skušala prevzeti z vso odgovornostjo,” je dejala Fajonova v telefonskem pogovoru za STA.
Ocenila je sicer, da današnja odločitev vlade, da v Bruselj pošlje seznam dveh kandidatk in kandidata, ni optimalna. “Verjetno se vsi zavedamo, da bi bilo bolje, če bi Slovenija lahko sama izbrala ime, ni pa to prvič in tudi nismo edina država, ki postopek pelje po tej poti, da bo nazadnje odločal Bruselj,” je dejala.
“Predvsem sem vesela, da se je vlada danes vendarle sporazumela in da vsaj ni zamudila roka, do katerega naj bi v Bruselj poslali naš predlog kandidatk in kandidatov za komisarsko mesto. S tem vsaj lovimo tisti vlak, da bomo morda še lahko imeli besedo tudi pri porazdelitvi resorjev, da resnično ne bomo prisiljeni, da v zadnji minuti vzamemo tisto, kar je ostalo na mizi,” je še dodala.
Pojasnila je, da se je danes o uvrstitvi na seznam po telefonu pogovarjala tudi s premierko v odhodu Alenko Bratušek in da kandidaturo sprejema. Še eden od možnih kandidatov – sedanji komisar Janez Potočnik – je namreč zavrnil, da bi bil na seznamu z drugimi kandidati.
Na vprašanje, kateri resor bi ji najbolj ustrezal, je Fajonova pojasnila, da v Evropskem parlamentu v zadnjih petih letih najbolj deluje “na področju človekovih pravic, tudi na področju boja proti korupciji, pranja denarja, na področju notranjih zadev in pravosodja, torej migracij, priseljevanja, sosedske politike, zunanje politike”.
“Tako da bi si verjetno najlažje predstavljala delo na teh področjih. Sicer pa mi tudi ostala evropska politika ni daleč. Glede na to, da spremljam EU še od časov, ko Slovenija še ni bila polnopravna članica, bi se verjetno znašla tudi na katerem drugem področju,” je še dodala.
Ob Fajonovi sta sicer na seznamu še Bratuškova in prvak DeSUS Karl Erjavec. Tak je predlog Bratuškove, s katerim se je danes seznanila vlada in bo romal v Bruselj k Junckerju, ki bo na koncu izbral enega kandidata oz. kandidatko. Odločitev naj bi bila znana po odločitvi o visokem zunanjepolitičnem položaju, ki se pričakuje 30. avgusta. Napovedal pa je, da bo vztrajal pri zadostnem številu žensk v svoji komisarski ekipi.
Med kandidati za evropskega komisarja premierka v odhodu, večkratni minister in aktualna evropska poslanka
Slovenija bodočemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju v izbor za evropskega komisarja predlaga tri kandidate – premierko v odhodu Alenko Bratušek, prvaka DeSUS Karla Erjavca in evropsko poslanko SD Tanjo Fajon. STA objavlja kratke biografije vseh treh.
Alenka Bratušek
Bratuškova se je v zgodovino zapisala kot prva predsednica vlade v samostojni Sloveniji. Potem ko je bila kot poslanka izvoljena na listi PS decembra 2011, je položaj premierke prevzela marca lani, ko je s konstruktivno nezaupnico na tem mestu zamenjala Janeza Janšo. Mandata pa ni izpeljala do konca, saj je po v začetku maja odstopila zaradi trenj v lastni stranki PS, iz katere je posledično izstopila in ustanovila stranko Zavezništvo Alenke Bratušek. Z njo se ji je na letošnjih predčasnih volitvah za las uspelo prebiti v parlament. Kot predsednica vlade se je ukvarjala predvsem z reševanjem javnofinančnih težav države, pri čemer poudarja, da ji je s sprejetimi ukrepi to tudi uspelo brez prihoda zloglasne trojke mednarodnih posojilodajalcev.
Pred prihodom v državno politiko je bila Bratuškova svetnica v Mestni občini Kranj. Leta 2008 je neuspešno kandidirala za vstop v DZ na listi Zares, nato pa se je pridružila novoustanovljeni PS in bila izvoljena za poslanko. V DZ je med drugim vodila komisijo za nadzor javnih financ. Med letoma 1995 in 1999 je bila svetovalka na ministrstvu za gospodarstvo, nato pa je bila 12 let zaposlena na ministrstvu za finance, kjer je bila od leta 2005 do 2011 generalna direktorica direktorata za proračun. Bratuškova se je rodila marca 1970 v Celju. Diplomirala je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 2006 pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment.
Karl Erjavec
Erjavec ima za sabo dolgoletno politično kariero, med katero se je preizkusil že na številnih položajih, nazadnje dvakrat kot zunanji minister – v vladah Janeza Janše (2012 – 2013) in Alenke Bratušek (2013 – 2014). Politično pot je začel leta 1993, ko se je včlanil v SKD. Po razpadu stranke SLS+SKD je ostal član SLS, leta 2004 pa je presedlal v LDS in zatem v DeSUS, katerega vodenje je prevzel leta 2005. Pred tem je leta 2004 v prvi vladi Janeza Janše postal obrambni minister in med mandatom med drugim podpisal pogodbo s finsko Patrio o nakupu osemkolesnikov. V zvezi s tem je bil tudi obtožen, a je bil marca 2012 pravnomočno oproščen obtožb nevestnega dela v službi. Po volitvah leta 2008 je vstopil v vlado Boruta Pahorja kot okoljski minister. Na položaju se je obdržal do januarja 2010, ko ga je Pahor odstavil zaradi poročila računskega sodišča, da ni odpravil nepravilnosti glede ločenega zbiranja odpadkov.
Velja za spretnega politika, njegova zvesta volilna baza pa so upokojenci. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je njegov DeSUS zabeležil doslej največjo podporo in bo z desetimi poslanci tretja največja stranka v novem DZ. Erjavec se je rodil junija 1960 v Belgiji, kjer je končal nižje razrede osnovne šole, nato pa se je preselil v Slovenijo in leta 1985 diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti.
Tanja Fajon
Dolgoletna novinarka RTV Fajonova je na politično prizorišče stopila pred evropskimi volitvami leta 2009 na listi SD in že v prvo ji je uspel vstop v evropske poslanske klopi. Na letošnjih evropskih volitvah so volivci kljub temu, da je bil nosilec liste SD njen predsednik Igor Lukšič, s preferenčnimi glasovi izvolili Fajonovo, sicer drugouvrščeno z liste. V prvem mandatu v Bruslju je bila med drugim članica odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter delegacije za odnose med EU in ZDA. Bila je tudi članica posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja. Kot posebej pomembno je izpostavila svoje delo na področju zaščite zasebnosti in varovanja podatkov ter prizadevanja za krepitev svobode gibanja, še posebej v vlogi poročevalke o vizumski liberalizaciji za Zahodni Balkan.
Poklicno pot je začela že v študijskih letih, leta 1991 kot novinarka na Radiu Glas Ljubljane in nato dnevniku Republika. Kasneje se je zaposlila na RTV Slovenija, kjer je bila tudi dopisnica iz Bruslja. Fajonova se je rodila leta 1971 v Ljubljani. Leta 1995 je diplomirala iz novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, študij pa nadaljevala na Univerzi v Parizu in leta 2005 postala magistra znanosti na področju mednarodne politike. (sta)
EU parlament
Eden manj primeren od drugega in tretjega ter obratno.
Mar Slovenija res lahko pošljre v evropsko komisijo samo enega izmed norcev?