ZDA so danes predstavile načrt za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz elektrarn za do 30 odstotkov od ravni leta 2005. Gre za najambicioznejši načrt predsednika Baracka Obame v boju proti podnebnim spremembam doslej, ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) je predstavila predlog, po katerem se bodo zvezne države lahko same odločile, kako bodo do leta 2030 zmanjšale izpuste za povprečno 30 odstotkov glede na raven iz leta 2005.
Predlog je precej zapleten in različen od države do države. Zahodna Virginija in druge države, ki so bolj odvisne od premoga, imajo nižje cilje, na drugi strani pa so države, kot je New York, ki morajo izpuste zmanjšati za 44 odstotkov. Vendar pa New York že ukrepa samostojno, kar se mu šteje v dobro pri postavitvi osnove.
Novi ukrepi prav tako ne bodo začeli veljati za vse države istočasno. Nekatere bodo lahko z njimi začele šele leta 2017 ali 2018, večina pa leta 2016. Ob tem pa je vprašanje, ali bo to, kar predlaga administracija, sploh preživelo politični in sodni proces.
V ZDA elektrarne prispevajo okoli 40 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, ki je v veliki meri odgovoren za podnebne spremembe. Zmanjšanje izpustov je politično zelo občutljivo vprašanje, saj je premogovništvo še vedno ena pomembnejših industrijskih panog v ZDA.
ZDA so se za ta korak odločile ob vse očitnejših znakih podnebnih sprememb. Združeni narodi so aprila opozorili, da se morajo onesnaževalci odzvati takoj, da bi preprečili najslabši možen scenarij, po katerem bodo suše in nevihte še pogostejše.
Obama želi z novimi pravili povečati verodostojnost ZDA za lažji pritisk na druge svetovne države, ko se bodo obnovila pogajanja o boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa je zadeva izrazito politična in s prihodom nove administracije se lahko vse spet spremeni.
Obamova administracija poskuša ukrepe javnosti predstaviti kot koristne za javno zdravje. Po navedbah okoljske agencije bodo manjši izpusti preprečili do 6600 prezgodnjih smrti in do 150.000 astmatičnih napadov pri otrocih.
Preprečili naj bi 490.000 izostankov iz šole zaradi bolezni, vrednost skupne ugodnosti za javno zdravje in ekonomijo pa je 93 milijard dolarjev. Ukrepi naj bi bili dobri tudi za potrošnike, saj predvidevajo 8-odstotno znižanje cene električne energije.
“Ne gre le za izumiranje polarnih medvedov in taljenje ledenikov. Gre za zaščito zdravja, lokalnih ekonomij in delovnih mest,” je povedala upraviteljica EPA Gina McCarthy in dodala, da bodo stroški novih pravil do leta 2030 le 8,8 milijarde dolarjev.
Nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, ki je eden najbolj znanih okoljskih aktivistov v ZDA in na svetu, je predlagane ukrepe označil za najpomembnejši ukrep proti podnebni krizi v zgodovini ZDA. Na drugi strani pa so republikanci in energetska industrija, ki svari pred katastrofo.
“Administracija povzroča novo energetsko krizo,” je zatrdil predstavnik Ameriške koalicije za čisto elektriko iz premoga Mike Duncan. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell pa je dejal, da gre za nož v srcu ameriškega srednjega razreda.
Za zdaj ni odgovora na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se republikanski guvernerji zveznih držav odločijo, da ne bodo upoštevali navodil administracije. Tako so nekateri na primer zavrnili udeležbo pri zdravstveni reformi zaradi česar trpijo najrevnejši prebivalci njihovih držav.
Če republikanski guvernerji zavrnejo izdelavo načrta za zmanjšanje izpustov, jim bo pravila izdelala EPA. Vendar to najverjetneje pomeni tožbe in nezanesljiv razplet na sodiščih.
ZDA iz termoelektrarn dobivajo 40 odstotkov vse električne energije. Pred leti je iz njih prišla polovica vse elektrike, sedaj pa se počasi povečuje delež obnovljivih virov, kot sta sončna energija in energija na veter. Novi ukrepi bodo odvisnost od termoelektrarn do leta 2030 zmanjšale na 30 odstotkov.
Ameriške termoelektrarne sicer že proizvajajo manj toplogrednih plinov. Od leta 2005 se je obseg izpustov zmanjšal za 13 odstotkov. Države bodo v sedaj okvirju načrta EPA same iskale najboljši način, da dosežejo zadane tarče.
To bodo povečane investicije v obnovljive vire energije, energetska preobrazba gospodinjstev, povečanje učinkovitosti termoelektrarn, zmanjšanje njihovega deleža energije v omrežju in podobno. (sta)
Toplotna elektrarna
A ni to tista Amerika, ki ena redkih (ob Kitajski) ni hotela podpisati Kyotskega dogovora?