Administracija predsednika ZDA Baracka Obame se je odločila, da se enkrat v prihodnosti pridruži Ottawski konvenciji proti minam, za zdaj pa bodo ZDA nehale proizvajati in kupovati ali nadomeščati izrabljene mine. ZDA min več ne izvažajo vse od leta 1992, ko je bila sprejeta ustrezna zakonska prepoved.
Izjavo o nameri je na 3. pregledni konferenci Ottawske konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transferjev protipehotnih min v Mozambiku prebral veleposlanik ZDA v Maputu Douglas Griffiths, potrdila pa jo je tudi Bela hiša v Washingtonu. Članic konvencije je danes 161, med njimi je tudi Slovenija.
Čeprav je bila med pobudniki za sprejetje Ottawske konvencije administracija ameriškega predsednika Billa Clintona, pa se ZDA niso nikoli pridružile konvenciji, ki velja od leta 1999. Nasprotovanje vojske, ki trdi, da mine potrebuje za zavarovanje svojih objektov in ozemlja, na primer vojaških oporišč na vojnih območjih in na meji premirja med Korejama, je bilo premočno.
ZDA od leta 1997 več ne proizvajajo protipehotnih min, zato izjava Obamove administracije glede tega ne prinaša nič novega. Uradnega podatka o tem, koliko protipehotnih min ZDA še imajo, ni, vendar pa se analize gibljejo med deset do 13 milijonov. Zakon o prepovedi izvoza min je bil podaljšan leta 2007, veljavnost pa mu poteče letos.
ZDA si slabo vest zaradi nepripravljenosti na pridružitev Ottawski konvenciji lajšajo z denarjem. So največja donatorka pomoči pri odstranjevanju min in tudi pri rehabilitaciji žrtev. Od leta 1993 so v ta namen iz proračuna odšteli 2,3 milijarde dolarjev in od leta 1998 je samo slovenskemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) šlo 163 milijonov.
Problem ameriške odsotnosti iz članstva Ottawske konvencije je zato predvsem v pomanjkanju vzora. Ker jih ni poleg, Američani pač težje pritiskajo na druge države, da se pridružijo in uničijo orožje, ki povzroča tragedije še desetletja po koncu spopadov in pobija ali pohablja predvsem nič hudega sluteče otroke.
Mine po svetu na leto pobijejo najmanj 15.000 ljudi. Pri konvenciji svet pogreša med drugim Rusijo, Kitajsko, Indijo, Pakistan, Iran, Izrael, Severno in Južno Korejo ter nekaj drugih držav.
ZDA imajo pri Ottawski konvenciji status opazovalke in doslej so zatrjevale, da vprašanje pridružitve študirajo. Kar je sedaj novo je to, da je bila izražena jasna namera, da se bo Washington nekoč pridružil. Datuma še ni, saj morajo najprej preučiti nadomestne načine za zavarovanje osebja, objektov in ozemlja. (sta)
Slika je simbolična