Vrh G7 predvsem o ukrajinski krizi

0

Voditelji sedmih največjih industrijsko razvitih držav na svetu so v Bruslju začeli večerjo, ki je uvod v dvodnevno srečanje, posvečeno ukrajinski krizi in odnosom z Rusijo. To je prvič po petnajstih letih, da se sestajajo brez Rusije, in njihov prvi vrh v Bruslju.

Voditelji ob prihodu niso dajali izjav, razen nemške kanclerke Angele Merkel, ki je izpostavila enotnost G7 glede Ukrajine in poudarila, da mora Rusija ukrepati za umiritev razmer v Ukrajini, sicer so še vedno pripravljeni sprejeti gospodarske sankcije.

Ameriški predsednik Barack Obama pa je pred prihodom v Bruselj na Poljskem obsodil agresijo Rusije v Ukrajini, novemu ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku pa obljubil nadaljnjo podporo ZDA.

Voditelji največjih industrijsko razvitih držav na svetu se po petnajstih letih prvič sestajajo brez Rusije v sestavi G7 in prvič vrh gosti Bruselj.

Odločitev o sestanku vrha G7 v Bruslju namesto načrtovanega vrha G8 v Sočiju je padla marca v Haagu ob robu jedrskega vrha. Sedmerica je Rusijo izključila iz kluba, ker je s priključitvijo Krima prekršila mednarodno pravo ter vrednote in načela skupine.

Voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter institucij EU bodo v Bruslju razpravljali o štirih sklopih tem: zunanjepolitičnih, gospodarskih in trgovinskih, energetskih in podnebnih ter razvojnih vprašanjih.

Pričakuje se, da bodo Kremelj pozvali k sodelovanju z novim ukrajinskim predsednikom in krepitvi prizadevanj za ustavitev nasilja na vzhodu Ukrajine ter ponovili pripravljenost na uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji, če se bodo razmere zaostrovale.

Vrh G7 bo tudi preučil svoj odnos z Rusijo in predvidoma v izjavi ponovil, da je ta s priključitvijo Krima prekršila vrednote in načela skupine ter da se lahko v klub vrne le, če bo te vrednote in načela spoštovala.

Rusija je postala članica kluba največjih industrijsko razvitih držav na svetu leta 1998. G7, ki je tako postal G8, jo je s tem nagradil za demokratično delovanje po razpadu Sovjetske zveze.

V zunanjepolitični razpravi bodo poleg Ukrajine na dnevnem redu tudi Sirija, Iran, Libija in Bližnji vzhod.

V razpravi o Siriji je pričakovati, da se bodo v senci nedavnega napada na judovski muzej v Bruslju osredotočili tudi na vprašanje, kako se zavarovati pred grožnjo terorističnih napadov evropskih džihadistov, ki se vračajo iz Sirije.

Ob robu vrha G7 je pričakovati tudi neformalne pogovore najvplivnejših voditeljev v uniji o imenovanjih na visoke položaje v institucijah EU ter razna dvostranska srečanja.

Srečanj skupine G7 se udeležujejo voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter v imenu EU predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta.

EU je članica skupine G7 oziroma G8, a ker je to edinstvena večnacionalna organizacija, ne suverena država, klub ohranja svoje ime.

Edinstvenost unije ponazarja tudi odgovor na vprašanje, kdo bo vodil srečanje G7 v Bruslju. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy si zelo dobro delita delo, so dejali viri v Bruslju.

Dejstvo, da sta gostitelja dva, je povzročilo tudi kar nekaj telovadbe pri rokovanju ob sprejemu gostov. Da ne bi bil nihče odrinjen, sta Van Rompuy in Barroso izvedla kar nekaj kombinacij rokovanj za kamere in fotografe. (sta)

g7 4363

Voditelji držav članic G7

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen