Ustavno sodišče RS: Volitve bodo 13. julija!

Ustavno sodišče je od treh pobud vsebinsko obravnavalo le pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče namreč opozarja na rok iz ustave, ki določa, da se nov državni zbor izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega.

“Navedeno pomeni, da je že ustavodajalec sam določil rok, ki je za predsednika republike zavezujoč,” je zapisalo sodišče. Dodalo je, da izrecno besedilo ustavne določbe “najkasneje dva meseca” ne omogoča drugačne razlage. Gre za “pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno” in ga ni mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta DZ lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka.

Ustavnemu sodišču se zato ni bilo treba opredeljevati do tega, ali določitev volilnega dne na drugo julijsko nedeljo pomeni le način uresničevanja volilne pravice ali gre že poseg vanjo, so na sodišču še zapisali v obrazložitvi. Tudi če bi šlo za poseg, je glede na tretji odstavek 15. člena ustave tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa ustava, še piše v obrazložitvi.

Sodišče tako opozarja, da bi predsednik republike, če bi volitve razpisal za jesenski čas, s tem prekršil omenjeno ustavno določbo. S tem, ali je v okviru ustavno določenega dvomesečnega roka izbral najustreznejši datum, pa se ni ukvarjalo. Očitki pobudnikov se namreč ne nanašajo na izbiro datuma volilnega dne znotraj dvomesečnega roka po razpustitvi DZ.

Ob zavrženju pobude, ki sta jo vložila Andrej Magajna in Vili Kovačič, je sodišče zapisalo, da pobudnika nista priložila listin, iz katerih bi izhajalo, da sta zakonita zastopnika Krščanskih socialistov Slovenije in društva Davkoplačevalci se ne damo. Sodišče je zato štelo, da sta pobudo, ki se po navedbah ustavnega sodišča nanaša le na del odloka o razpustitvi DZ, vložila kot fizični osebi. Hkrati je ugotovilo, da se razpustitev parlamenta vedno nanaša na konkretni državni zbor in je posledica konkretnih političnih razmerij v njem samem ter med njim in vlado. Zato nima neposrednih pravnih učinkov navzven, do drugih organov ali posameznikov.

Ustavno sodišče se je tudi razglasilo za nepristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti akta o razpustitvi DZ, ker da ni predpis, čeprav je del odloka, ki ga je izdal predsednik republike. Meni namreč, da je DZ tisti, ki lahko ugotavlja, ali je predsednik republike pri sprejemu te odločitve kršil ustavo ali zakon.

Prav tako je ustavno sodišče zavrglo pobudo, ki jo je vložil nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Kot so utemeljili, posamezni poslanec zahteve za oceno ustavnosti predpisa ne more vložiti. Na podlagi zakona o ustavnem sodišču lahko namreč zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, med drugim vloži tretjina poslancev.

Predsednik republike Borut Pahor je v začetku julija razpustil parlament in razpisal predčasne državnozborske volitve za 13. julij potem, ko je Alenka Bratušek kot predsednica vlade odstopila, ne Pahor ne poslanci pa niso podali kandidature za novega mandatarja. (sta)