V Ljubljani 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture
V Ljubljani se bo danes začel 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tradicionalna prireditev vsako leto v juliju na Filozofski fakulteti združi udeležence z vsega sveta, ki želijo pridobiti čim več znanja o slovenščini, Sloveniji ter njeni literaturi in kulturi. Jubilejnega seminarja se bo udeležilo 114 slušateljev iz 26 držav.
Na seminarju bodo sodelovali študenti in univerzitetni profesorji slovenščine, slavisti ter drugi znanstveni delavci, prevajalci in kulturni delavci iz slovenskega zamejstva, so sporočili s centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru slovenističnega oddelka na Filozofski fakulteti in organizira srečanje.
Seminarski program je razdeljen na dopoldanski strokovni in popoldansko-večerni spremljevalni program. Strokovni del sestavljajo lektorske vaje, konverzacijski tečaji, posebni izbirni tečaji in predavanja uglednih strokovnjakov s področja slovenskega jezikoslovja, literature, humanističnih in drugih ved.
Jubilejni seminar, ki bo potekal do 11. julija, bo ubran na temo Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Jubilej bodo organizatorji 1. in 2. julija obeležili z dvodnevno mednarodno konferenco z naslovom Prihodnost slovenščine in slovenistik po svetu.
Svoje prispevke bo predstavilo 15 nekdanjih udeležencev seminarja iz 11 držav, ki se pri svojem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu na univerzah in drugih institucijah po svetu posvečajo slovenščini. Konferenco bo sklenila okrogla miza o slovenski jezikovni prihodnosti.
Udeleženci seminarja so v Slovenijo prišli večinoma s pomočjo štipendij, ki jih tujim državam podeljuje Republika Slovenija v okviru meddržavnih pogodb in sporazumov. Seminar bodo slovesno odprli v torek ob 19. uri na Ljubljanskem gradu. (sta)
Udeležencem seminarja
Spoštovani udeleženci seminarja o Slovenščini zahtevam, da pride na dnevni red točka, ki bo opravila z vsaj enim od ponaredkov v slovenskem jeziku, ki slovenski jezik uničujejo.
Zadeva je taka. F. Prešeren je napisal pesem ZDRAVICA (Zdraviza) in ne Zdravljica.
Beseda Zdravica je izpeljana od besede zdravje in ne –
Zdravljica izpeljano od besede zdravlje – to ni slovenska beseda – je tujka, ki slovenski jezik čefurizira, kar ni prav.