SDS-ov predlog o fiskalnem pravilu vključuje rebalans proračuna za leto 2015

Kot je na današnji novinarski konferenci v DZ spomnil Šircelj, bi moral biti izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu v skladu z ustavo sprejet že do 24. novembra lani, ker vlada Alenke Bratušek za to ni poskrbela, pa ima Slovenija zdaj neustavno stanje.

A za Slovenijo ta trenutek po njegovih besedah ni pomembno le, da se odpravi neustavnost, temveč tudi, da se sanira javne finance, “tako kot smo predvideli v ustavi in kot obljubljamo evropskim institucijam”.

Prav zato so se v SDS odločili ukrepati. Predlog zakona, ki so ga v petek vložili v parlamentarni postopek, je po Šircljevih besedah nastal v okviru delovne skupine, ustanovljene na pobudo vseh predstavnikov parlamentarnih strank. Skupina se je večkrat sestala in pripravila temeljne rešitve, je poudaril.

“Žal pa je tudi v tej delovni skupini prišlo do razhajanj, predvsem glede tempa odpravljanja proračunskih primanjkljajev in tega, ali še vedno imeti politiko višjih odhodkov in porabiti tudi nekaj tistega, kar ne ustvarimo, ali porabiti dejansko samo tisto, kar ustvarimo,” je povedal poslanec. Že med koalicijskimi strankami po njegovih besedah tako ni prišlo do soglasja o vseh bistvenih načelih.

Predlog zakona naj bi še lahko usklajevali, in sicer predvsem določbe o porabi in o zadolževanju.

Šircelj je med predlaganimi določbami izpostavil tisto, po kateri znaša ciljna zadolženost države 45 odstotkov BDP, medtem ko je danes javni dolg na ravni 80 odstotkov BDP. Povedal je tudi, da naj bi šel del denarja, ki bi ga dobili s prodajo državnega premoženja, prav za znižanje zadolženosti.

Zadolženost države po njegovih besedah ne bo predstavljala le težave za sedanjo generacijo, temveč tudi za prihodnje rodove, ki bodo namesto tega, da bi imeli boljše šolstvo, standard in podobno, plačevali obresti.

“Zakon določa vse tiste elemente, ki so potrebni za to, da država doseže uravnotežene proračune,” je zatrdil poslanec in razložil, da so vključeni tudi proračuni občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nekatere druge ustanove, ki sodijo v sektor države. Za izračunavanje uravnoteženosti oz. neuravnoteženosti proračunov naj bi bila izhodišča makroekonomski podatki.

V predlogu so določene tudi izjemne okoliščine, ki lahko nastanejo na podlagi naravnih nesreč ali zaradi gospodarskega položaja.

Poleg tega je vzpostavljena tudi metodologija za odpravo neuravnoteženosti proračuna, ki predvideva odpravo primanjkljaja v višini 0,5 odstotka BDP letno.

Šircelj je izpostavil še, da je zakon operativen in bi se moral začeti uporabljati že s 1. januarjem 2015 oz. veljati za proračune za prihodnje leto in dalje. V tej luči v SDS pričakujejo tudi rebalans proračuna za leto 2015. (sta)