Rektorji zaskrbljeni zaradi nadaljnje destabilizacije visokega šolstva

0

Rektorska konferenca je danes razpravljala o položaju slovenskih univerz in visokega šolstva. “Prihaja do destabilizacije visokega šolstva, ki smo jo želeli tudi z novo visokošolsko zakonodajo zmanjšati, a ta hip se nam dogaja ravno obratno,” je dejal predsednik rektorske konference in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.

Svetlik je na novinarski konferenci opozoril, da so zadnji dogodki v zvezi s spreminjanjem strukture proračuna samo neke vrste “kaplja oz. kar pljusk čez rob”, saj so težave, s katerimi se soočajo na univerzah in visokem šolstvu, že kar nekaj časa šle v nepravo smer.

Če bi obveljal trenutni predlog vlade, bi po njegovih besedah že tretje leto zapored prišlo do zmanjšanja sredstev za visoko šolstvo za vse štiri javne univerze. Ob tem je poudaril, da se je obseg programov in s tem dela učiteljev z uvajanjem druge stopnje bolonjske reforme povečal za 20 odstotkov. Medtem ko so se v tem času, zlasti od leta 2008 do 2013, sredstva za visoko šolstvo povečala le za 10 odstotkov.

Ob zmanjševanju sredstev morajo zaposlenih izplačati tudi tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, kar po Svetlikovih navedbah samo še otežuje finančni položaj univerz. “Na poslabševanje položaja v visokem šolstvu kaže tudi to, da univerzam, ki predstavljajo dve tretjini slovenske znanstvene dejavnosti, še vedno ni priznan status raziskovalnih ustanov.”

Rektorje slovenskih univerz po navedbah Svetlika še posebej skrbi to, da univerze izgubljajo avtonomijo. “Univerze ne morejo več same odločati o obsegu potrebnega števila zaposlenih učiteljev, o izbiri študentov za kakovosten študij, o organizacijskih oblikah za prenos znanja v gospodarstvo in podobno,” je pojasnil.

Zato so danes sprejeli zahteve, ki jih naslavljajo na vlado: da se začnejo upoštevati smernice nacionalnega programa visokega šolstva, da se v proračunu za leto 2014 visokemu šolstvu vrne vse, kar mu je bilo namenjeno, in da se takoj podpišejo pogodbe z univerzami za financiranje v tem letu.

Zahtevajo tudi, da se v proračunih za leti 2014 in 2015 zagotovijo dodatna sredstva za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij in zakonsko obvezujočih odmrznjenih napredovanj. Prav tako zahtevajo, da se univerzam prizna status raziskovalnih ustanov in da se jih ustrezneje vključi v razvojne dokumente ter da se nemudoma odpravijo vsi posegi v avtonomijo univerz in da se pospeši sprejem zakona o visokem šolstvu.

Zahtevajo tudi, da državni organi prenehajo podpirati težnje po nadaljnji drobitvi visokošolskega in raziskovalnega prostora in s tem slabiti razvojne možnosti Slovenije. Zahtevajo še sprejem pri predsednici vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenki Bratušek, sicer bodo “prisiljeni v aktivnosti”, da se to stanje v visokem šolstvu popravi, je še poudaril Svetlik.

Pred vrati so vpisi v novo študijsko leto in v takšnih pogojih financiranja, ko sploh ne vedo, kolikšna sredstva lahko pričakujejo v tekočem letu, se rektor mariborske univerze Dušan Rebolj sprašuje, ali lahko odgovorno vpišejo nove študente.

Zadnji dogodki v visokem šolstvu po mnenju rektorjev primorske in novogoriške univerze, Dragana Marušiča in Danila Zavrtanika, kažejo na “vzpon antiintelektualizma” oz. slabega odnosa do univerz.

Rektorsko konferenco podpira Visokošolski sindikat Slovenije, ki je v pismu podpore zapisal, da ceni prizadevanje rektorske konference za ustrezno in stabilno financiranje študija in temeljnega raziskovanja na javnih univerzah. A v sindikatu se ne morejo znebiti vtisa, da v razpravi o finančnem položaju univerz ni slišati prav veliko o položaju ljudi na univerzah. Zato v tem visokošolskem sindikatu pričakujejo, da se bodo rektorji zavzeli za ljudi na univerzah, univerzitetne delavce in študente. (sta)

univerza maribor

Univerza v Mariboru

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen