Ohranite mirno kri in jo darujte tistim, ki jo res potrebujejo

1

Zavod RS za transfuzijsko medicino v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in družbo Petrol ob letošnjem dnevu slovenskih krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, organizira akcijo pod sloganom Ohranite mirno kri in jo darujte tistim, ki jo res potrebujejo.

S takšnim geslom želijo organizatorji akcije izpostaviti in širiti pripravljenost za pomoč in strpnost med ljudmi, kar je tudi bistvo krvodajalstva.

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji se letno s krvodajalstvom zbere nekaj manj kot 50.000 litrov krvi, s čimer je država samooskrbna na tem področju. Letno daruje kri okoli 62.000 ljudi, vsako leto na Zavodu za transfuzijsko medicino beležijo 10 odstotkov novih krvodajalcev.

Kri sicer lahko daruje vsaka oseba, ki je stara med 18. in 65. let, tehta več kot 50 kilogramov oz. je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 mililitrov. Prav tako mora biti krvodajalec zdrav. Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri mesece.

Sicer pa se 60 odstotkov krvodajalcev odloči darovati kri enkrat letno, 28 odstotkov jih daruje dvakrat letno, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka krvodajalcev pa se odloči za takšno potezo štirikrat letno.

Ob darovanju krvi na zavodu za transfuzijsko medicino istočasno opravijo presejalno testiranje krvi na okužbo z virusom hiv, virusom hepatitisa B in C ter sifilis. V primeru pozitivnih rezultatov preiskav o njih krvodajalca zaupno obvestijo, kri pa izločijo iz uporabe.

Telo nadomesti celice v nekaj dneh po odvzemu, tekočino pa že v nekaj urah po odvzemu. Na dan odvzema se krvodajalcem svetuje počitek in odsvetuje težje fizične napore, npr. dolgotrajen šport, težje delo, delo na višini, potapljanje…

V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 odstotkov, 0 38 odstotkov), krvno skupino B ima 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno sedem odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov.

Letos ta akcija poteka že četrto leto zapored. V preteklih letih so s pomočjo te akcije uspeli pridobiti 25.000 novih krvodajalcev. V. d. direktorice Zavoda za transfuzijsko medicino Andreja Grabner je na današnji novinarski konferenci izrazila zadovoljstvo nad tem, da vse več krvodajalcev uporablja aplikacijo spletni strani ZTM, ki kaže na zalogo krvi po krvnih skupinah, tako da se lahko krvodajalci glede na potrebe lažje odločajo za darovanje krvi.

Sicer pa je Grabnarjeva še izpostavila, da ZTM zagotavlja krvne komponente, ki se tako po kakovosti kot po varnosti lahko primerjajo s transfuzijami iz najrazvitejših držav po svetu. “Največja zasluga za to, da še vedno uspemo zagotoviti kri vsakemu bolniku, gre krvodajalcem,” je dejala.

Dan slovenskih krvodajalcev obeležujemo 4. junija, saj so bile na ta dan leta 1945 v Sloveniji prvič odvzeti in shranjeni vzorce krvi. Svetovni dan krvodajalstva pa se obeležuje 14. junija. Takrat se zberemo krvodajalci in prostovoljci rdečega križa v Veržeju, tokrat že 25. leto zapored. Udeležbo je po besedah generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Danijela Starmana potrdil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Današnje novinarske konference so se udeležili tudi Slovenski motociklist Miran Stanovnik, reli dirkač Aleks Humar in smučar Andrej Šporn, ki je po dogodku tudi daroval kri. (sta)

darovanje krvi

Slika je simbolična

Število komentarjev: 1
  1. MEFISTO pravi

    Srečko ali pa Skeptik in Umetnik123 ne morejo biti krvodajalci, ker imajo hudo kri.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen