Odbor DZ podprl rešitev SDS za financiranje hidroelektrarn na spodnji Savi
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je danes podprl s strani SDS predlagane spremembe zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Tako se za dve leti podaljša prehodno obdobje, v katerem je moč financirati infrastrukturo hidroelektrarn iz vodnega sklada oz. drugih proračunskih virov.
Kot je pojasnil prvopodpisani pod predlog Andrej Vizjak, ima pri spremembah predvsem v mislih hidroelektrarno Brežice, katere infrastrukturni del naj bi se začel graditi v kratkem. Sredstva bi se tako lahko še vedno pridobilo iz vodnega sklada oz. drugih proračunskih virov, prehodno obdobje pa se podaljšuje do konca leta 2015.
Prvotni zakon namreč predvideva, da je možno vodni sklad oz. druge proračunske vire za financiranje infrastrukture na spodnji Savi koristiti zgolj do konca leta 2013, saj je predvidel nov sistemski vir za financiranje infrastrukture, to je sklad za podnebne spremembe. Vendar pa se v njem ni nabralo dovolj sredstev, da bi bilo možno financirati infrastrukturo na spodnji Savi.
Tako bo še naprej možno financiranje iz vodnega sklada, če za to ni drugih ustreznih virov – zlasti v skladu za podnebne spremembe oz. tudi drugih proračunskih virih ali v kakšnih posojilih oz. dolžniških virih. “Ta zakon torej ne govori o tem, da se bo infrastruktura financirala iz sklada za vode. Ta zakon govori o tem, da je to možno, če drugega vira ni,” je izpostavil.
Spomnil je, da se je gradnja hidroelektrarne Brežice začela, preusmerili so Savo, zdaj se koplje gradbena jama za energetski del.
Energetski del je vedno v gradnji pred infrastrukturnim delom, da ta ne sledi prvemu, pa je po Vizjakovi oceni velik problem. Infrastrukturni del je akumulacijski bazen, če ta gradnja ne sledi energetskemu delu, pa lahko pride do tega, da imamo zgrajeno elektrarno na suhem.
Projekt gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je pomemben nacionalni energetski projekt, vlaganje v obnovljive vire, pri katerem sodeluje tudi praktično 90 odstotkov slovenske industrije in gradbeništva, je poudaril Vizjak in dodal, da je pomemben tudi v smislu protipoplavne zaščite, možnosti namakanja, dviga podtalnice in skrbi za vodne vire.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Andreja Jerina je rešitev poslanske skupine SDS označila za le premostitev k celoviti rešitvi in ji tudi nasprotovala. Po mnenju ministrstva bi bilo treba čim prej, da pridemo do izgradnje hidro central na vodnem potencialu Slovenije, sprejeti celovito rešitev, ki bo skladna z nacionalnimi evropskimi politikami in ki bo zagotavljala zadosten finančni vir za izgradnjo.
“Kajti, tudi če podaljšamo vrednost oz. časovno dimenzijo tega zakona, s tem problema nezaključene finančne konstrukcije nismo rešili,” je poudarila.
Ob tem je dodala, da gre iz vodnega sklada polovica sredstev za potrebe izgradnje hidrocentral, ostalo se namenja prvenstveno za urejanje vodotokov, premalo pa je sredstev za potrebe in za izgradnjo protipoplavne varnosti. Da bi Slovenija zadostila poplavni ogroženosti, je za investicije potrebnih 1,2 milijarde evrov. Kar mi dodatno dajemo na izgradnjo hidrocentral, toliko manj smo sposobni narediti na urejanju vodotokov, se pravi na preventivi in izgradnji protipoplavnih ukrepov.
Generalni direktor direktorata za energijo na infrastrukturnem ministrstvu Danijel Levičar pa je poudaril, da je za njih ključnega pomena, da se projekti na spodnji Savi nadaljujejo. Pomembno je, da se hkrati z energetskim delom gradi tudi infrastrukturni, sicer lahko prihaja do zamud pri obratovanju. (sta)