Nekateri sodniki in tožilci so samo “črkobralci”

Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS

Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je pred dnevi ostro napadel vse, ki si upajjo karkoli kritičnega povedati ali zapisati o sodstvu, tudi ustavnega sodnika Jana Zobca. Ta je namreč na Konvenciji ameriškega pravniškega združenja 15-17/11-2013 v ZDA povedal naslednje:….”problem slovenskega sodstva ni (toliko) v vplivu (ali v poskusih vplivanja) nanj in v podrejanju s strani drugih vej oblasti, glavna težava ni v prodiranju politike v sodstvo… Kardinalni problem slovenskega sodstva je sodstvo samo. In seveda politika v njem samem – kjer se je kot dediščina totalitarnega obdobja ohranila v zakrknjenih staro režimskih miselnih vzorcih ter v kolektivistični in korporativistični miselnosti. Tam se ohranja in sama sebe miselno, vrednotno in nazorsko napaja in oplaja prek institucionalne zaprtosti in samozadostnosti… “Prosti strelci”, ki mislijo samostojno in kritično (kar bi moralo biti lastno vsaki sodniški pameti) so potisnjeni na rob, osamljeni ter etiketirani  kot konfliktni, zdraharski in čudaški. Zato ni nič čudnega, da je na čelu na tak način “neodvisnega” sodstva “skriti favorit sodnikov” – kakršno sodstvo, tak predsednik (ki si ga to sodstvo samo in avtonomno izbere – in si takega tudi zasluži)… Politiki res ni treba storiti prav nič, ni ji treba tako rekoč v ničemer in z ničemer vplivati na sodstvo, da bi si ga podredila in si zagotovila dolgoročen vpliv nanj. Ga že ima, tako rekoč od nekdaj. Problem slovenskega sodstva je pomanjkanje miselne in intelektualne neodvisnosti, pomanjkanje svobodne, odprte pravniške (in demokratične) misli, problem je notranja avtonomija sodnikov«. V intervjuju za Reporter 27. 04. 2014 pa je dejal: »Težava slovenskega sodstva je pozitivistično uradniška miselnost, laično rečeno črkobralstvo.

Sodnik ESČP Boštjan M Zupančič pa je leta 2012 dejal: »Sodnik mora imeti predvsem zdravo pamet in seveda pravno znanje…»Pri nas je vir problema pravna fakulteta. Vem za konkretne primere ljudi, ki so bili retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva. Potem so takrat na isti način prihajali skozi pravosodni izpit. Ne vem sicer, kaj se zdaj dogaja, ampak to je trajalo leta, desetletja. In rezultat je tukaj. … zato se dogajajo take norosti«. »To je možno samo v Sloveniji. … tu ne gre predvsem za vprašanje feminizacije sodstva. To je vprašanje vpisa v prvi letnik pravne fakultete. Profesor Bučar mi je rekel, da to niso sodniki, da so uradniki. Slabi uradniki, je dodal. Slovensko pravosodje je katastrofa«.

Naslov prispevka sem si seveda izposodil pri ustavnem sodniku Janu Zobc. V nadaljevanju bom skušal na dveh primerih dokazati, da so nekateri sodniki in tožilcires pogosto samo črkobralci, ki ne uporabljajo zdrave pameti. Leta 2009 je takrat mladoletni ŽP iz Nove Gorice brskal po internetu. na neki pornografski strani je prepoznal šolsko psihologinjo. O tem je obvestil razredničarko in nekaj sošolcev. Razredničarka pa je obvestila psihologinjo. Slednja je mladoletnika ovadila češ, da je slike prenarejal in ponarejal.  Tožilka branka Stanič je črkobralsko mladoletnika preganjala. Sodni izvedenec pa je poročal da slike niso prenarejene ali ponarejene ampak avtentične.  Kljub temu je sodnica Danica Kogoj mladoletnika črkobralsko obsodila, brez da bi pri tem uporabila tudi zdravo pamet.  Šele višji sodniki v Kopru Jelka Berglez, Aleš Arh in  Mara Turk, so poleg črkobralstva uporabili še zdravo  pamet in mladoletnika so oprostili. Starša pa sta želela sina oprati krivde, kar je ugotovilo višje sodišče v Kopru, zato sta sodbo poslala članom sveta šole kamor je hodil mladoletnik. Zakon sicer pravi, da razkrivanje podatkov mladoletnikov, ki so v sodnih postopkih ni dovoljeno. To je črkobralsko očitno prebrala tudi Branka Oven, tožilka v Novi Gorici. Ker očitno ni uporabila zdrave pameti ampak le črkobralsko znanje, ni ugotovila da starša sina branita ne pa razkrivata osebne podatke. Ovnova je začela kazenski pregon staršev. Sodnik Jernej Kovše je očitno uporabil tudi zdravo pamet in je tožilko Ovnovo zavrnil, starša pa oprostil. Ovnova je svoje črkobralstvo nadaljevala brez uporabe zdrave pameti in se je pritožila na Višje sodišče v Kopru. Sodniki Aleš Arh, Mara Turk in Zoran Šfiligoj so tudi uporabili zdravo pamet in Ovnovo zavrnili. Maja 2011 ko so postopki še tekli, sta starša zaprosila revijo Reporter, da celotno zgodbo tudi objavi. Izrecno sta dovolila tudi objavo podatkov, saj sicer ne bi mogla učinkovito zaščititi svojega sina. Tudi v tem primeru se je našla črkobralska tožilka Sonja Breznik, ki je v zakonu črkobralsko prebrala, da se podatki mladoletne osebe v kazenskem postopku ne smejo objaviti, ni pa uporabila zdrave pameti, da zakon ščiti mladoletnika zlasti če je kriv, ne pa če ni kriv. Zoper novinarja in urednika Reporterja je pričela pregon. Sodnica Metka Popivoda je prav tako črkobralsko prebrala zakon, spregledala je dejstvo, da sta starša objavo želela, ker sta želela mladoletnika zaščititi in je urednika in novinarja obsodila.  Tudi višji sodniki v Mariboru Breda Cerjak Firbas, Zdenka Klarič in Slavica Gabrovec so očitni črkobralci, ki ne uporabljajo tudi zdrave pameti. Tudi ti so novinarja in urednika obsodili. Upati je da črkobralstvo ni doma tudi na Vrhovnem sodišču.

Drugi primer pa je primer Upravnega sodišča v Celju. Pred nekaj več kot letom dni je odločalo o tem ali je bilo z razvpitim poročilom KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše  vse v redu ali ne. Ne vem kdo je v tej zadevi sodil jasno pa je, da je bil črkobralec, ki je branil lik in dobro ime KPK. So pa zato vrhovni sodniki Martina Lippai, Brigita Domjan Pavlin in Peter Golob sodbo upravnega sodišča v Celju v celoti razveljavili in razcefrali na prafaktorje. V Celju bodo morali ponovno odločati po napotkih Vrhovnega sodišča. Iz utemeljitve izhaja uporaba zdrave pameti in pravnega znanja in ne ideološka zaslepljenost. Če razvpito poročilo KPK dokončno tudi pade in bo odpravljeno nastane vprašanje kdo bo saniral njegove posledice. Neposredna posledica je bila padec Janševe vlade. Le kaj bodo po tem porekli Gregor Virant, Radovan Žerjav in Karl Erjavec. Se bodo vsaj opravičili? Ne verjamem.