Rok za vložitev kandidatnih list za predčasne parlamentarne volitve se je iztekel. Tako je bolj ali manj jasno, kdo so kandidati strank, med katerimi bodo 13. julija izbirali volivci. V vseh volilnih enotah je vloženih 16 list, v volilni enoti Ptuj pa 17.
S podpisi poslancev so kandidatne liste vložile vse parlamentarne stranke SDS, SD, DeSUS, NSi, DL, SLS, PS in ZaAB. S podpisi državljanov pa so kandidatne liste vložile še SMC, Verjamem, SNS, koalicija Združena levica, Piratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije, Enakopravni državljani-Naprej Slovenija, Liberalno-gospodarska stranka (LGS) in Humana Slovenija. Slednja je sicer kandidatno listo vložila le v volilni enoti Ptuj.
Kandidatne liste še niso potrjene, saj morajo pristojne volilne komisije najprej preveriti, ali so vložene v skladu z zakonom in se lahko zgodi, da bo katera zaradi neizpolnjevanja pogojev tudi zavrnjena. Bodo pa najverjetneje zavrnjene kandidatne liste LGS. Predsednik stranke Alojz Kovšca je ob tem za STA opozoril, da so mlada stranka, da so si narobe razlagali zakon in da obžaluje, če jih bo DVK zavrnila. Lista, ki jo večinoma sestavljajo podjetniki, je namreč po njegovih besedah dobra, na njej je tudi več žensk kot moških.
Državna volilna komisija (DVK) bo sezname list javno objavila čez nekaj dni.
V kar nekaj strankah so prve predstavitve kandidatov potekale že v zadnjih dneh in njihov seznam objavljajo tudi na svojih spletnih straneh. Po drugi strani denimo še vedno ni jasno, kdo vse so kandidati nedavno ustanovljene Stranke Mira Cerarja (SMC), ki ji zadnje javnomnenjske raziskave na volitvah napovedujejo zmago. Listo naj bi razkrili še danes.
Že zdaj je jasno, da so mnoge stranke – kljub nekaj predvolilnim koalicijam in poudarjanju nekaterih, zlasti na levem političnem polu, da se je zaradi nevarnosti nove razdrobljenosti glasov treba povezovati – vendarle izbrale samostojen nastop na volitvah.
SD in DeSUS ob napovedanem sodelovanju kot t. i. socialdemokratski blok na volitve odhajata samostojno, a SD v sodelovanju z zunajparlamentarno Solidarnostjo, katere kandidate je vključila v svojo listo.
Stranka upokojencev je sicer svoje člane očitno izbirala tudi v skladu z imenom. Na listi je skoraj tretjina upokojencev, pri čemer so v volilni enoti Ljubljana – center prav vsi upokojenci.
V enaki sestavi kot na evropskih volitvah bo tudi na državnozborskih nastopila koalicija Združena levica z Demokratično stranko dela, Iniciativo za demokratični socializem, Stranko za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS ter nekaj manjšimi gibanji.
Na listi ZaAB je nekaj članov zunajparlamentarnih Zares in SMS – Zeleni, na listi PS pa je nekaj članov zunajparlamentarnih LDS, Demokratske stranke Slovenije in Zveze za Dolenjsko.
V predvolilno bitko se kot kandidati za poslance podajajo vsi prvaki parlamentarnih strank z izjemo predsednika PS Zorana Jankovića. Na strankarskih seznamih je tudi večina sedanjih poslancev in nekateri ministri. V posameznih volilnih okrajih okrajih pa se obeta zanimiv spopad med vidnimi člani strank.
Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek od za zdaj znanih list v dveh kranjskih volilnih okrajev nima vidnejših protikandidatov. Prav tako vidnejših konkurentov nima predsednik SDS Janez Janša, ki kandidira v Grosupljem. Močnejšo konkurenco ima medtem prvak novoustanovljene Verjamem Igor Šoltes, ki mu v enem od ljubljanskih okrajev nasproti stojijo nekdanja ministrica Mojca Kucler Dolinar (NSi), nekdanji direktor urada za komuniciranje Anže Logar in ljubljanski svetnik (SDS) ter aktualni vodja kabineta premierke Alenke Bratušek Jernej Pavlič (ZaAB).
Predsednik SLS Franc Bogovič, ki po izvolitvi za evropskega poslanca sprva na državnozborskih volitvah ni nameraval kandidirati, bo kot kandidat v dveh ljubljanskih volilnih okrajih imel v enem za tekmece sedanjega ministra za izobraževanje iz vrst SD Jerneja Pikala ter poslanki Melito Župevc (PS) in Majo Dimitrovski (ZaAB), v drugem pa aktualnega obrambnega ministra iz vrst ZaAB Romana Jakiča, poslanca DL Marka Pavlišiča in vodjo oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na Mestni občini Ljubljana Roberta Kusa (PS).
Predsednica NSi Ljudmila Novak se bo v Ribnici pomerila z vodjo poslanske skupine SDS Jožetom Tankom. Med protikandidati prvaka DeSUS Karla Erjavca v Žalcu je poslanec SDS Ljubo Žnidar.
V drugem volilnem okraju Ljubljana Bežigrad bo na listi SMC nastopil profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Milan Brglez, njegovi protikandidati pa bodo vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer, aktualna ministrica za delo iz vrst SD Anja Kopač Mrak in predsednik stranke TRS, kandidat na listi Združene levice, Matjaž Hanžek.
V prvem volilnem okraju Ljubljana Bežigrad bo vidnejših konkurentov nekoliko manj: listo SD zastopa nekdanji finančni minister Franci Križanič, profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Bojan Dobovšek bo na listi SMC, sociolog in aktivist za pravice istospolnih Miha Lobnik pa kandidira na listi ZaAB.
V še enem ljubljanskem okraju, Vič-Rudnik, pa kandidira predsednik SMC Miro Cerar, po vseh zadnjih javnomnenjskih anketah celo najbolj priljubljen kandidat za mandatarja. Njegova konkurenta bosta med drugim sopredsednik Solidarnosti Uroš Lubej in podpredsednik SLS Janez Tomšič.
Cerar kandidira tudi v volilnem okraju Ljubljana Center, z njim pa se bodo pomerili igralka Violeta Tomić v imenu Združene levice, poslanec ZaAB Jožef Kunič, ljubljanski svetnik SDS Mirko Brnič Jager, nekdanji poslanec SD Anton Colarič in ljubljanski svetnik DeSUS Aleš Kardelj.
V volilnih okrajih Ljubljana – Šiška prav tako kandidira več javnosti bolj znanih kandidatov. V enem od njih se bodo denimo pomerili poslanka PS Janja Klasinc, njen nekdanji strankarski kolega Brane Golubovič, ki kandidira na listi ZaAB, ter Silva Črnugelj na listi SD. V drugem med drugim kandidirajo nekdanji poslanec Peter Vilfan na listi ZaAB, dosedanja poslanka SD Andreja Črnak Meglič in podpredsednik DeSUS Saša Geržina, v tretjem se bosta pomerila podpredsednik NSi Aleš Hojs in ljubljanski svetnik SDS Jernej Pavlin.
V enem od volilnih okrajev Ljubljana Moste – Polje pa bosta tekmici podpredsednica DL Saša Markovič in ljubljanska svetnica SDS Mojca Škrinjar.
Nekdanji predsednik državnega sveta na listi DeSUS Janez Sušnik in dolgoletni poslanec SDS Branko Grims se bosta za naklonjenost volivcev potegovala v enem od kranjskih volilnih okrajev. V enem od mariborskih volilnih okrajev pa se bosta pomerili nekdanji strankarski kolegici, zdaj poslanki različnih strank, Alenka Lampe (PS) in Maša Kociper (ZaAB). Njuna protikandidatka bo tudi nekdanja državna sekretarka na šolskem ministrstvu Alenka Šverc (NSi). Predsednik SMS – Zeleni Igor Jurišič (na listi ZaAB) in dosedanji poslanec SD Matevž Frangež se bosta za poslanski stolček prav tako potegovala v enem od mariborskih volilnih okrajev.
V Kamniku pa bodo volivci lahko izbirali tudi med vodjo poslancev NSi Matejem Toninom, nekdanjim poslancem SDS, zdaj kandidatom SLS Mirkom Zamernikom ter soustanoviteljico Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva Julijano Bizjak Mlakar na listi DeSUS in na listi ZaAB nekdanjim predsednikom podmladka PS Zoranom Bosančićem.
V Škofji Loki I sta med poslanskimi kandidati na listi ZaAB gospodarski minister, ki opravlja tekoče posle, Metod Dragonja, na listi SDS pa dosedanji poslanec Marko Pogačnik. V Škofji Loki II pa kandidirata poslanec in predsednik DL Bojan Starman ter vodja poslancev SLS Mihael Prevc.
V Tržiču se bosta pomerili direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver (SDS), Ana Jevšek Pezdir (DL) in poslanka DeSUS Jana Jenko.
Med tekmeci za poslansko mesto v Kopru sta poslanka PS Tina Komel in predsednik sveta Solidarnosti Dušan Keber. S kandidaturo slednjega sicer v koprski SD niso zadovoljni.
V Postojni med drugim kandidirajo poslanec ZaAB Jerko Čehovin, podpredsednik SDS Zvonko Černač (SDS), Marjutka Hafner pa je iz kvote Solidarnosti na listi SD. V Izoli se bodo pomerili nekdanja poslanka SD Breda Pečan, dosedanja poslanka PS Lejla Hercegovac (PS) in generalni sekretar DeSUS Branko Simonovič. V Ajdovščini se bodo za čim višjo volilno podporo borili dosedanja poslanka SDS Eva Irgl, predstavnik NSi za odnose z javnostmi Jernej Vrtovec in igralka Lara Jankovič na listi Združene levice, župan Ajdovščine Marjan Poljšak pa bo kandidiral na listi Verjamem.
V enem od domžalskih volilnih okrajev kandidirajo predsednica NSi Ljudmila Novak, poslanec SDS Robert Hrovat, litijski župan Franci Rokavec bo na listi SLS, iz kvote Solidarnosti pa bo listo SD zastopal Lenart Zajc.
Šoltes kandidira tudi na Vrhniki, kjer bodo njegovi protikandidati vodja poslancev DL Rihard Braniselj, poslanka NSi Iva Dimic (NSi) in poslanec SDS Andrej Šircelj. V Kočevju se bo s predsednikom DZ Jankom Vebrom na listi SD pomerila poslanka PS Aleksandra Osterman.
V Črnomlju na listi NSi kandidira Vida Čadonič Špelič, na listi PS pa poslanka Renata Brunskole. V Trbovljah se bo na listi PS za naklonjenost volivcev potegoval Aleš Gulič, za Združeno levico pa se bo za glasove boril Luka Mesec.
Predsedujoči SD Dejan Židan kandidira v enem od murskosoboških volilnih okrajev, njegova protikandidata sta denimo predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, ki bo predstavljal Združeno levico, Rolando Benjamin Vaz Ferreira pa bo nastopil v imenu Piratske stranke Slovenije. Predsednik te stranke Rok Deležak bo kandidiral v Laškem.
Sedanja poslanca Roberto Battelli in Laszlo Göncz sta edina kandidata za poslanca narodnih skupnosti na predčasnih parlamentarnih volitvah in bosta madžarsko oziroma italijansko manjšino očitno zastopala tudi v prihodnjem sklicu državnega zbora.
Med 90 poslanskimi sedeži namreč dva pripadata predstavnikoma narodnih skupnosti, in sicer italijanske in madžarske. Pripadniki obeh manjšin ju volijo v posebnih volilnih enotah.
Roberto Battelli, ki je poslanec že od leta 1990, znova kandidira za poslanca italijanske narodne skupnosti v 9. volilni enoti (Koper, Izola, Piran), protikandidata pa nima. Predstavnika italijanske narodne skupnosti bo sicer volilo okrog 2700 volivcev.
Laszlo Göncz pa je poslanec madžarske narodne skupnosti od leta 2008, tudi on na tokratnih volitvah v 10. volilni enoti (Murska Sobota, Lendava) nima protikandidata. Predstavnika madžarske narodne skupnosti sicer voli približno 6700 volivcev.
Po zakonu o volitvah v DZ mora kandidat za poslanca narodne skupnosti zbrati najmanj 30 podpisov volivcev, ki so vpisani v volilni imenik za volitve poslanca madžarske oz. italijanske narodnosti. (sta)
Volitve
Smrt komunizmu, svoboda narodu.