Nato o strateških posledicah ukrajinske krize
Obrambni ministri zveze Nato se bodo v torek in v sredo sestali v Bruslju na zadnjem zasedanju pred vrhom zavezništva septembra v Walesu, tako da se bodo osredotočili na priprave na vrh. V ospredju bo razprava o strateških posledicah rusko-ukrajinske krize. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski minister Roman Jakič, ki opravlja tekoče posle.
Ukrajinsko-ruska kriza pomeni novo prelomnico v odnosih Nata in Rusije, ki so doživeli pozitiven preobrat in se okrepili po terorističnem napadu v ZDA septembra 2001, nato jih je močno skrhala vojna v Gruziji, sedaj pa so sploh na najnižji točki po hladni vojni.
Zaveznice morajo tako premisliti o dolgoročnih strateških posledicah ukrajinsko-ruske krize za delovanje Nata in njegove odnose z Rusijo.
Nato je od izbruha ukrajinske krize v minulih mesecih že sprejel niz kratkoročnih ukrepov, na primer okrepil nadzor z letali awacs – gre za letala z zmogljivimi radarji, namenjena za zgodnje opozarjanje in nadzor – nad Poljsko in Romunijo ter okrepil enote zračnih sil v Baltiku.
Poleg tega je Nato zaradi nezakonite priključitve Krima Rusiji prekinil praktično sodelovanje z Rusijo, a ohranil diplomatske stike na veleposlaniški ali višji ravni. Prav danes je v Bruslju sestanek Sveta Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, na katerem bodo govorili o varnostnih razmerah, povezanih s krizo v Ukrajini.
V Natu že vseskozi poudarjajo, da je neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina ključna za evroatlantsko varnost. Rusijo ob tem pozivajo, naj umakne vojake na Krimu na izhodiščne položaje pred izbruhom krize, naj umakne vojake z meje z Ukrajino in naj preneha podpirati oborožene proruske aktiviste.
Zdaj pa se med zaveznicami krešejo mnenja o dolgoročnih ukrepih, ki bi lahko vključevali namestitev več vojaške opreme, orožja in streliva ter morda tudi vojaških enot na vzhodnih mejah.
Nekatere, predvsem stare članice so previdne in opozarjajo, da je treba ohraniti diplomatski stik z Rusijo, ki bi ga lahko kopičenje vojaške opreme ali sil na vzhodnih mejah ogrozilo, saj bi nedvomno sprožilo ruske protiukrepe. Dokumenti, ki opredeljujejo sodelovanje Nata z Rusijo, namreč vključujejo zavezo, da Nato ne bo krepil svoje prisotnosti na vzhodnih mejah.
Nekatere druge zaveznice, predvsem baltske države in Poljska, pa želijo natančne obrambne načrte in krepitev prisotnosti Nata na vzhodnih mejah ter opozarjajo, da je Rusija s priključitvijo Krima in ravnanjem v ukrajinski krizi prekršila dokumente, ki opredeljujejo odnos med Natom in Rusijo.
Prvi ključni dokument je ustanovna listina o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala maja 1997 v Parizu. Z njo sta Nato in Rusija ustanovila tudi nov forum za posvetovanje, usklajevanje in sodelovanje, imenovan Stalni skupni svet Nato-Rusija.
Drugi ključni dokument pa je rimska deklaracija o odnosih med Natom in Rusijo, sprejeta maja 2002, s katero so vzpostavili novo politično telo za komuniciranje in sodelovanje, Svet Nata in Rusije, ter boj proti terorizmu opredelili kot ključno področje sodelovanja.
V torek bo v sklopu zasedanja obrambnih ministrov tudi sestanek Komisije Nato-Ukrajina, na katerem bodo razpravljali o pomoči zaveznic pri zagotavljanju učinkovitega delovanja ukrajinskih varnostnih sil.
Članice Nata so se aprila odločile okrepiti praktično sodelovanje z Ukrajino s ciljem, da bo lahko ta zagotovila lastno varnost. Gre za pomoč pri obrambnih reformah, torej pri posodabljanju vojske, in za krepitev prisotnosti v Natovem uradu za povezave v Kijevu.
V sredo bo v sklopu zasedanja tudi sestanek Komisije Nato-Gruzija. Gruzija je poleg Črne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine ena od štirih držav, ki si prizadevajo za članstvo v zavezništvu. O pripravljenosti teh držav na članstvo bodo sicer podrobno razpravljali zunanji ministri na zasedanju konec meseca, ki bodo ocenili, ali obstaja konsenz za kakršne koli širitvene korake na vrhu v Walesu.
Slovenija si prizadeva, da bi Črna gora, ki je najbolje pripravljena na članstvo, v Walesu dobila vabilo v zavezništvo, kar sicer ne pomeni takojšnjega članstva. Slovenija je na primer vabilo dobila novembra 2002, članica pa je postala aprila 2004.
Obrambni ministri imajo sicer na dnevnem redu v torek kopico obrambnih tem, na primer obrambno načrtovanje in razvoj zmogljivosti, pobudo povezanih sil, koncept vodilnih držav, kibernetsko obrambo, pomorsko strategijo in sodelovanje s partnerji po letu 2014.
V tem kontekstu je znova pričakovati razpravo o problemu krčenja obrambnih izdatkov, ki bo predvidoma tudi ena osrednjih tem vrha. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen in Američani evropske zaveznice že vseskozi opozarjajo, da varnost ni zastonj.
Na te pozive, ki jih je še okrepila ukrajinska kriza, mora biti pozorna tudi Slovenija, ki je po obrambnih investicijah na repu članic Nata. V zavezništvu njen položaj zaradi slabih gospodarskih razmer za zdaj razumejo, a z gospodarskim okrevanjem pričakujejo tudi krepitev obrambnih izdatkov. Pozitiven dejavnik je za zdaj tudi dejstvo, da je Slovenija po sodelovanju v operacijah zavezništva še vedno nad povprečjem.
V sredo bodo obrambni ministri skupaj s partnericami, ki sodelujejo v operaciji Isaf, razpravljali tudi o Afganistanu, predvsem o pripravah načrtovane misije Odločna podpora, s katero naj bi bil Nato v državi prisoten po letu 2014. (Petra Miklavc, sta)
