Kitajska: Četrt stoletja po pokolu na Tiananmenu komunistična partija trdno v sedlu

0

Kitajska komunistična partija ima danes oblast trdneje v rokah kot kadarkoli v preteklosti. To sta ji omogočila gospodarski razcvet v zadnjih treh desetletjih in obsežen represivni aparat in ne tanki, s katerimi je pred četrt stoletja zatrla prodemokratične proteste na pekinškem Trgu nebeškega miru.

Po protestih leta 1989, ki so se končali s krvavim posredovanjem vojske, so se oblastniki v Pekingu odločili, da bodo morebitne podobne grožnje svoji oblasti preprečili tako, da bodo še okrepili obsežen aparat “javne varnosti” in izboljšali življenjski standard državljanov.

Dogodki iz Pekinga, kjer je bilo po nekaterih podatkih ubitih več sto ljudi, po drugih celo več tisoč, se sicer niso ponovili, a je vsakršno reformno gibanje, ki se pojavi, zatrto v kali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Danes ima kitajska vlada boljše metode za obvladovanje ljudskih nemirov kot leta 1989,” meni Wu’er Kaixi, eden od študentskih voditeljev na protestih, ki je bil drugi najbolj iskan človek na Kitajskem, preden je pobegnil na Tajvan.

“Enostavno so se odločili za dogovor – mi vam damo ekonomsko svobodo, vi pa nam dajte politično sodelovanje,” je pojasnil Wu’er. “Krepijo tudi svojo oblast, svoje policijske in protiizgredniške sile ter nadzor nad družbenimi dejavniki,” je dodal oporečnik.

Vratolomen razvoj, ki se je začel s politiko gospodarskih reform in odpiranja pred več kot tremi desetletji, je več sto milijonom Kitajcem omogočil, da so se izkopali iz revščine. S tem so podpisali tiho družbeno pogodbo, s katero so se jim močno izboljšali življenjski standard ter osebne in družbene pravice, politično oblast pa so prepustili partiji.

Z naraščajočo blaginjo se protesti sicer niso končali – kot ugotavlja kitajska akademija za družbene vede, se je leta 2010 zgodilo vsaj 180.000 incidentov, glavni razlogi zanje pa so prilaščanje zemljišč, onesnaževanje, delavske pravice in cenzura.

Nezadovoljstvo med 1,3 milijarde Kitajci pa se ne širi samo zaradi zamer do oblasti, temveč tudi zaradi hitrega širjenja informacij na svetovnem spletu. “Ljudje so lačni informacij. Poleg tega premikajo meje v vseh smereh,” meni Wu’er.

Čeprav nezadovoljstvo med ljudmi oblastem povzroča sive lase, jih le delček zahteva konec enopartijskega sistema. “So ljudje, ki pravijo: Ne, bistvo problema je komunistična partija, ki mora oditi. Vendar niso v večini, še zdaleč ne,” pojasnjuje profesor David Goodman s sydneyjske univerze. “Dokler se sistem ne sooča z gospodarskimi izzivi, dokler družba ne razpada in dokler režim lahko financira rast, infrastrukturo in razvoj, težav ni,” dodaja.

Dogodki na Tiananmenu so pustili posledice v Pekingu, zato se oblasti danes izogibajo uporabi sile, čeprav ta opcija ostaja na mizi, meni Wang Dan, študentski voditelj, ki je v zaporu preživel pet let, preden so mu dovolili oditi v ZDA.

Tudi leta 1989 je bilo vodstvo razdeljeno glede tega, ali naj pošlje vojsko nad množico ali ne. Na koncu je zmagala trda linija pod vodstvom Deng Xiaopinga.

Danes bi bilo nasilno zatrtje morebitnih protestov težje, saj se novice hitro širijo po svetovnem spletu in preko mobilnih telefonov. Za zdaj oblasti množice obvladujejo z nenasilnimi prijemi, je pa v ozadju vselej prisotna grožnja s silo. “Partija v bistvu sporoča ljudem, naj ne izzivajo,” meni politični analitik Steve Tsang z univerze v Nottinghamu. (sta)

trg nebeskega miru

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen