Islamski skrajneži želijo zavzeti Bagdad

Borci Islamske države Iraka in Levanta (Isil) so v torek najprej zavzeli Mosul, drugo največje iraško mesto, ofenzivo pa so nato nadaljevali v pokrajini Saladin, kjer so prevzeli nadzor nad Tikritom. Pohod nadaljujejo proti Bagdadu, kjer da imajo “neporavnane račune”. Po navedbah policije in očividcev so islamisti že zavzeli mesto Duluja, približno 90 kilometrov od iraške prestolnice.

Kurdske sile so medtem po navedbah tamkajšnjih oblasti prevzela nadzor nad Kirkukom, da bi ga ubranile pred islamisti. V mestu naj ne bi bilo nobenega pripadnika iraške vojske več. Iraški Kurdi želijo Kirkuk vključiti v svojo avtonomno pokrajino Kurdistan, čemur pa Bagdad ostro nasprotuje.

Iraški parlament naj bi na izredni seji odločal o predlogu premiera Nurija al Malikija in predsednika Džalala Talabanija za razglasitev izrednih razmer. S tem bi oblasti dobile razširjene pristojnosti in bi lahko bolje ukrepale proti skrajnežem. A na sejo je prišlo premalo poslancev in kvorum ni bil dosežen.

Gre za fiasko, s katerim se razmere v državi še poslabšujejo. Mnogi politiki šiitu al Malikiju, ki si želi še tretjega mandata na čelu vlade, vse bolj nasprotujejo in mu očitajo monopolizacijo oblasti. Vojaško kampanjo proti “terorizmu”, kot ji sam pravi, naj bi poleg tega izkoriščal za marginalizacijo sunitske manjšine v državi.

Iraške oblasti so zaradi hitrega napredovanja islamističnih upornikov na pomoč poklicale ameriško letalstvo. V Bagdadu so sporočili, da bodo “dovolili napade ZDA na skrajneže, ki so povezani s teroristično mrežo Al Kaida”.

V Washingtonu so se na prošnjo pozitivno odzvali in razmišljajo o napadih z brezpilotnimi letali na upornike, vendar pa odločitev še ni bila sprejeta. Irak je v preteklosti že zaprosil za pomoč ameriških brezpilotnih letal, vendar ZDA tega niso odobrile.

Če bo Washington tokrat priskočil na pomoč Bagdadu, bo to pomenilo svojevrsten povratek ZDA v Irak po umiku zadnjega ameriškega vojaka iz države konec leta 2011. Kot je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki, ZDA “v sodelovanju z iraško vlado in voditelji v Iraku podpirajo enoten odgovor proti stalni agresiji sil Isil”. V Washingtonu so tudi ostro obsodili napade Isila.

Iz Velike Britanije so medtem dali vedeti, da svojih vojakov v Irak ne bodo več pošiljali. Obenem je britanski zunanji minister William Hague ocenil, da dogodki v Iraku dokazujejo, da postaja regija vse bolj “okužena” z državljansko vojno v Siriji.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je izjavil, da zavezništvo ne bo prevzelo nikakršne vloge v Iraku, kjer so skrajneži prevzeli nadzor nad obsežnimi območji na severu države, zdaj pa prodirajo proti Bagdadu. Hkrati je zahteval takojšnjo izpustitev turških državljanov, ki so jih ugrabili skrajneži.

“Naj poudarim, da ne vidim nikakršne vloge za Nato v Iraku, seveda pa pozorno spremljamo razmere in pozivamo vse vpletene strani, naj ustavijo nasilje,” je dejal Rasmussen v Madridu na novinarski konferenci z vodjo španske diplomacije Josejem Manuelom Garcio Margallom.

“Ugrabitelje pozivamo, naj takoj izpustijo talce,” je pozval Rasmussen, ki je dodal, da nič ne opravičuje tega zločinskega dejanja. Skrajneži so iz turškega konzulata v Mosulu ugrabili 49 turških državljanov. Skrajneži Isila so v torek ugrabili tudi 31 turških voznikov tovornjakov, ki jih zdaj zadržujejo v elektrarni v Mosulu.

Oblasti v Ankari so sporočile, da so pogajanja o izpustitvi turških državljanov v teku. Turški predstavniki so v stiku z vsemi skupinami v Iraku, tudi s Kurdi in Turkmenci, je zatrdil vladni vir.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da je spektakularno zavzetje iraških mest jasen znak “popolnega neuspeha” ameriške invazije v Iraku leta 2003.

Poleg jasne kritike na račun “avanture” ZDA in Velike Britanije v Iraku je Lavrov izrazil tudi zaskrbljenost nad razmerami v tej državi. Kot je posvaril, “je v nevarnosti enotnost Iraka”. Zatrdil je, da izražajo solidarnost iraškemu vodstvu in ljudem, ki morajo obnoviti mir in varnost. “A dejanja naših zahodnih partnerjev vzbujajo ogromno vprašanj,” je še dodal vodja ruske diplomacije.

Zaradi položaja v Iraku se je za zaprtimi vrati sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov. V VS ZN naj bi poročal tudi posebni predstavnik ZN v Iraku Nikolaj Mladenov. (sta)

Islamski skrajneži v Iraku