Iraški skrajneži se bližajo Bagdadu

0

Spopadi iraških sil in sunitskih skrajnežev so danes potekali vse bližje Bagdadu. Džihadisti so osvajalski pohod s severa, ki je v veliki meri pod njihovim nadzorom, namreč nadaljevali proti vzhodu države, kjer so zavzeli nova mesta. Pomoč Iraku v boju proti ofenzivi, ki naj bi terjala življenja več sto civilistov, sta že napovedala Iran in ZDA.

Iraške sile so se spopadale s sunitskimi skrajneži za mesto Bakuba, prestolnico province Dijala, ki je od Bagdada oddaljena le kakih 50 kilometrov. Spopadi so potekali na obrobju Mukdadije, približno 35 kilometrov severovzhodno od Bakube. Gre za etnično mešano mesto, v katerem živijo Kurdi, suniti in šiiti, in je po ameriški invaziji leta 2003 postala nekakšen simbol nasilja.

V provinci Dijala je skrajnežem iz vrst Islamske države Iraka in Levanta (Isil) že uspelo zasesti mesti Sadija in Džalula z okolico, kakih 125 kilometrov severovzhodno od Bagdada.

Območje, ki je pod njihovim nadzorom, se tako s severa vse bolj širi tudi na vzhod države. Pripadnikom Isila je namreč od ponedeljka na severu med drugim uspelo zavzeti dve prestolnici provinc, drugo največje iraško mesto Mosul v provinci Ninive in Tikrit v provinci Saladin. Že pred tem so januarja zavzeli mesti Faludža in Ramadi.

Po navedbah očividcev naj bi se pripadniki Isila pripravljali tudi na nov naskok na mesto Samara, kjer stoji slovita šiitska mošeja Al Askari. Napad nanjo leta 2006 je vodil v krvavo sektaško nasilje, ki je terjalo več deset tisoč življenj.

Kot je napovedal tiskovni predstavnik Isila Abu Mohamed al Adnani, bodo prišli vse do Bagdada in do šiitskih svetih mest še bolj na jugu, kot je Karbala, ki jo vsako leto obišče na milijone romarjev.

Vodja političnega urada ZN v Iraku Nikolaj Mladenov je v četrtek na zasedanju Varnostnega sveta ZN ocenil, da predstavlja ofenziva Isila veliko grožnjo za suverenost Iraka, a da Bagdad za zdaj ni neposredno ogrožen. Kljub temu so iraške oblasti v luči grozeče nevarnosti okrepile obrambo glavnega mesta.

Iraški premier Nuri al Maliki je sporočil, da so iraške varnostne sile danes začele s “čiščenjem mest teroristov”. Po navedbah lokalnih virov so ofenzivo proti Isilu sprožile tudi kurdske čete, ki so pred dnevi že prevzele nadzor nad Kirkukom, da bi ga ubranile pred islamisti.

Naj primejo za orožje in se uprejo sunitskim skrajnežem, je danes vse Iračane pozval najvišji šiitski verski vodja v Iraku, veliki ajatola Ali al Sistani. Šiitskim milicam se je po nekaterih navedbah že pridružilo na tisoče ljudi in prav te bi lahko odigrale ključno vlogo pri obrambi Bagdada.

V nasilju, ki spremlja ofenzivo Isila, je bilo po navedbah Združenih narodov v zadnjih nekaj dneh ubitih že na stotine civilistov. ZN tudi prejemajo poročila o množičnih usmrtitvah pripadnikov iraških varnostnih sil s strani Isila, med drugim v mestu Mosul.

Isil je zrasel iz več manjših skupin, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. V sedanji obliki deluje približno leto dni in naj bi štel okoli 5000 borcev. Je odlično organiziran in velja za eno najnevarnejših džihadističnih skupin na svetu. Po lastnih navedbah hitro pridobiva nove člane, tudi iz zahodne Evrope in ZDA.

Od lani se Isil bori na strani sirskih upornikov proti režimu Bašarja al Asada in nadzoruje tudi precejšnja območja na severu in vzhodu Sirije. Če bi uspel zadržati Mosul in nekatere druge pozicije v Iraku ter okrepiti svoje položaje, bi bil to velik korak v smeri oblikovanja islamskega emirata na območju Sirije in Iraka. To bi bil največji uspeh džihadistov od leta 2001.

Na čelu Isila je Abu Bakr al Bagdadi, ki ga opisujejo tudi kot naslednika Osame bin Ladna. Zaradi sposobnosti maskiranja in zakrivanja sledi se ga je prijel vzdevek “nevidni šejk”.

Irak je sicer že deležen prvih napovedi pomoči. ZDA po besedah predsednika Baracka Obame preučujejo možnosti za pomoč iraškim varnostnim islam. “Ameriških vojakov ne bomo poslali nazaj v Irak, sem pa zaprosil svojo ekipo za nacionalno varnost, naj pripravi niz drugih možnosti, ki bi lahko pomagale pri podpori iraških varnostnih sil,” je danes dejal Obama.

Ameriški zunanji minister John Kerry glede na resnost situacije pričakuje pravočasno odločitev Obame, poleg tega pa je politične sile v Iraku pozval, naj se skupaj postavijo po robu džihadistom.

Poleg ZDA je pomoč iraškim oblastem v boju proti Isilu obljubil tudi večinsko šiitski Iran. Po poročanju Wall Street Journala naj bi bila v ta namen že mobilizirana dva bataljona elitnih enot Al Kud iranske revolucionarne garde. (sta)

islamisti irak 53465

Islamisti v Iraku

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen