Iran 25 let po smrti Homeinija brez omembe vrednih sprememb
Iran danes obeležuje 25 let od smrti utemeljitelja islamske republike, ajatole Ruhole Homeinija. Njegova podoba ostaja vsenavzoča, država pa se medtem sooča z enakimi težavami kot pred 25 leti – diplomatsko osamitvijo, šepajočim gospodarstvom in notranjimi političnimi spopadi.
Iranski duhovni in politični vodja je umrl 4. junija 1989 pri 89 letih, njegova podoba pa še vedno krasi bankovce, visi na vseh javnih poslopjih, naslikana pa je tudi na neštetih zidovih po vsej državi.
Homeini je januarja 1979 strmoglavil osovraženo dinastijo Pahlavi, ki je uživala podporo ZDA. Utelešal je islamsko renesanso in upor islama proti zahodni dekadenci in korupciji. Islamska republika, sad njegove vizije muslimanske demokracije, utemeljene na islamskem pravu, ga je preživela, a se danes sooča z ogromnimi izzivi, ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Homeinijev naslednik, vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, je v sredo pred množico, zbrano pred njegovim ogromnim mavzolejem na jugu Teherana poudaril, da morajo Iranci razumeti ovire na poti, ki jo je začrtal imam. Pozval jih je, naj zaradi osredotočenja na notranje konflikte, ki bi lahko ogrozili narodno enotnost, pozornosti ne odvrnejo od “resničnega sovražnika”, pri tem pa ZDA obtožil, da so “krivci za težave”.
V 90. letih minulega stoletja je Iran zahvaljujoč gospodarski rasti, posledici politike obnove, ki sta jo vodila predsednika Akbar Hašemi Rafsandžani (1989-1997) in Mohamed Hatami (1997-2005), postal regionalna sila. Gospodarskemu odpiranju je sledilo vsaj delno socialno in kulturno odpiranje.
A njun naslednik Mahmud Ahmadinedžad je državo spričo zahodnih sankcij, ki so sledile vnovičnemu zagonu spornega jedrskega programa leta 2005, gospodarsko znova pahnil na kolena. “Brez močnega gospodarstva ni geopolitičnega vpliva,” je za AFP povedal teheranski analitik Said Lajlaz.
Na mednarodnem parketu je bila država v veliki meri osamljena že pred tem. Islamska republika se je po smrti Homeinija s težavo izvila iz osemletne vojne z Irakom, ki je terjala milijon mrtvih. Vse od islamske revolucije leta 1979 pa Iran nima diplomatskih odnosov ZDA, ki jih označuje za velikega Satana.
V zadnjem času je država izgubila tudi regionalni vpliv. Tega je po ocenah Dine Esfandiarij z Mednarodnega inštituta za strateške raziskave spodkopala že tri leta trajajoča vojna v iranski glavni zaveznici Siriji, pa tudi odmik palestinskega gibanja Hamas od Teherana.
Pred sedanjim iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem, ki je bil na položaj izvoljen junija lani, so po Ahmadinedžadovem obdobju, ki ga je zaznamovalo zaostrovanje z Zahodom in zatiranje protestov po njegovi sporni vnovični izvolitvi leta 2009, danes enaki izzivi kot pred 25 leti. Zagnati mora gospodarstvo, ki ga bremenita visoka stopnja brezposelnosti in inflacija ter obnoviti vezi z mednarodno skupnostjo.
Rohani je že zabeležil nekaj uspehov. Prvi je šestmesečni dogovor z velesilami o zamrznitvi dela jedrskih dejavnosti do julija v zameno za odpravo nekaterih sankcij. Kot je povedala Esfandiarijeva, inflacija redno pada, odkar je stvari v svoje roke vzela Rohanijeva tehnokratska vlada. “A zato, da bi njena politika delovala, je potrebna odprava velikega dela sankcij,” je dodala.
Predsednik, ki ga štejejo med zmerneže, se mora poleg tega spopadati z internimi kritiki, ki vsak kompromis o jedrskem programu razumejo, kot da se Iran odpoveduje pravici do jedrske energije. Poleg tega se mora v kompleksnem političnem sistemu soočati tudi s tistimi, ki nasprotujejo vsakršni širitvi osebnih in socialnih svoboščin, kar je bila ena izmed njegovih predvolilnih obljub. Ajatola Hamenej je tako marca posvaril pred “invazijo” zahodnih kulturnih vrednot, ki po njegovem mnenju ogrožajo vrednote islamske republike. (sta)
Ruhollah Khomeini