AKTUALNO: Četudi se stopnja kriminalitete ni povečala, se socialne probleme rešuje s kaznovalno politiko
V Sloveniji se veča stopnja kaznovanosti in število kaznovanega prebivalstva, četudi se stopnja kriminalitete v zadnjih letih ni pretirano povečala. Iz tega je moč sklepati, da se socialne probleme rešuje s kaznovalno politiko, je ob robu konference Dnevi slovenskega varstvoslovja ocenil Benjamin Flander s fakultete za varnostne vede.
Flander, sicer soorganizator konference, je povedal, da letošnji že 15. Dnevi varstvoslovja potekajo na temo Quo vadis: Nadzorovanje in kaznovanje v Sloveniji, saj da je nastopil trenutek, da se na tem področju opravi nekakšna inventura. “Prav je, da se slovenski varstvoslovci zberejo in si zastavijo vprašanje, kam gre in kam naj gre neformalno družbeno nadzorstvo ter formalno kaznovanje v Sloveniji,” je povedal Flander.
Po njegovih besedah se povsod po svetu v zadnjih 15 ali 20 letih v sistemih kazenskega pravosodja dogajajo intenzivne reforme, pri tem pa se pojavljata dva skupna imenovalca – stopnjevanje kaznovanja in naraščanje deleža kaznovanega prebivalstva.
Flander je zatrdil, da so se kazni tako za kazniva dejanja kot prekrške v Sloveniji od osamosvojitve dalje zaostrovale. “Javnost to bolj ali manj pozdravlja. Ljudje pravijo, da se premilo kaznuje. A javnost na to vprašanje pogosto gleda preozko. Vidijo kriminal, vidijo kri in spermo, pedofile, morilce in vidijo samo 30-letno zaporno kazen,” je povedal Flander.
Slovenija sicer po število zaprtih ljudi na 100.000 prebivalcev spada med države, kjer so te številke najnižje. V Sloveniji je zaprtih 67 ljudi na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo, v ZDA ta števila presega 700.
A Flander opozarja, da so določeni podatki vseeno zaskrbljujoči. Povprečno število dnevno zaprtih na primer vztrajno narašča, v zadnjih desetih letih za 24 odstotkov. Vedno večje je tudi število tistih, zaprtih v strožjem režimu, narašča tudi absolutno število zaprtih. “To s seboj prinese prostorsko problematiko, premalo je prostora, zaporov, slabšajo se pogoji bivanja,” je poudaril Flander.
“A ljudje bi radi še več zaprtih, da bomo bolj varni. Tisto, kar ljudje ne razumejo, je, da problem kriminala rešujemo večinoma z ukrepi, ki povečujejo sistemsko nasilje. Država, struktura postaja bolj nasilna, ker začenja družbene probleme reševati z kaznovalno politiko,” je zatrdil Flander, sicer predavatelj na fakulteti za varnostne vede.
Pri tem je poudaril, da je treba reševati socialne probleme, kar pa je v razmerah ne samo ekonomsko-socialne temveč tudi strukturne krize, težko. “Gasimo požare, problemi ostajajo,” je dodal Flander.
Priznava sicer, da se je nekje v zadnjih dveh letih stopnja kriminala, tudi hujšega, v Sloveniji povečala, kar je po njegovih besedah morebiti povezano tudi s krizo. “A statistike kažejo, da se kriminaliteta ni pretirano povečala. Kljub temu pa so se sankcije vztrajno zaostrovale,” je še poudaril Flander.
Konferenca Dnevi slovenskega varstvoslovja bo potekala še v četrtek, na njej pa bodo predvsem strokovnjaki s področja varnosti in varovanja razpravljali o politiki nadzorovanja, kaznovanja in zagotavljanja varnosti države, družbe in posameznika, ki se uveljavlja slovenski zakonodaji in praksi. (sta)
Slika je simbolična