Anketa Slovenski utrip: Prva SMC, druga SDS, v parlament samo še 3 stranke
Anketa Slovenski utrip kaže, da bi na predčasnih parlamentarnih volitvah, če bi te bile to nedeljo, največ ljudi podprlo Stranko Mira Cerarja. Za njo bi glasovalo 24,3 odstotka vprašanih, medtem ko bi SDS podprlo 16,1 odstotka volivcev. Na tretje mesto bi se uvrstila SD z 9,7 odstotka glasov. Dobrih 27 odstotkov jih sicer ne ve, koga bi volili.
Glede na anketo bi se v novo sestavo državnega zbora poleg omenjenih treh strank uvrstili le še NSi in DeSUS, ki bi prejeli po 3,7 odstotka glasov. Realno možnost za prestop parlamentarnega praga imajo po anketi še Verjamem Igorja Šoltesa z 2,3 odstotka, SLS z 2,1 odstotka in Zavezništvo Alenke Bratušek z 1,9 odstotka. Več kot odstotek volivcev bi prepričali še PS in SNS.
Državnozborskih volitev bi se po telefonski anketi, ki so jo na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici opravili na vzorcu 905 anketirancev, udeležilo 53,4 odstotka ljudi, 14,6 odstotka se bo volitev verjetno udeležilo, 27,1 se jih najbrž ne bo, 4,9 odstotka pa se o tem še ni odločilo.
Kot še ugotavlja anketa, kombinacija javnega diskurza o združevanju in oblikovanje novih strank v tem trenutku bolj koristi levi sredini, čeprav bi povezovanje koristilo tudi desni sredini, še posebno bi bil lahko tak premik pomemben za NSi in SLS, ki sta v trenutnih razmerjih sil na robu uvrstitve v državni zbor, ugotavlja Slovenski utrip.
Glede prihodnje vladne koalicije si 50,2 odstotka vprašanih po volitvah želi mešane koalicije, kjer bi bili levica in desnica enakomerno zastopani. Slaba petina vprašanih si želi levosredinske koalicije, 12,4 odstotka pa desnosredinske koalicije.
Osrednja tema junijske raziskave so bile sicer politične orientacije volivcev. Kar 37,5 odstotka vprašanih ne ve oziroma ni odgovorilo na vprašanje, ali bi sebe uvrstili na politično levico ali desnico. Med opredeljenimi se jih je nekaj manj ko tretjina uvrstila na levo sredino, medtem ko se jih je dobra četrtina opredelila za levico. Slabih 13 odstotkov se jih je opredelilo za desno sredino, dobrih 13 pa za desnico.
Anketiranci so med vrednotami najvišje ocenili svobodo (4,4), v povprečju pa so imeli najbolj pozitiven odnos še do odgovornosti, varnosti, resnice, človekovih pravic, enakosti, odprtosti v svet, naroda, reda, multikulturnosti in države, negativen odnos pa do kapitalizma in domobranstva. Do slednjega ima povsem negativen odnos več kot tretjina vprašanih, medtem ko največ vprašanih svoj odnos do partizanstva ocenjujejo kot niti negativen niti pozitiven (31,3 odstotka).
Več kot polovica (54,5 odstotka) ljudi je v anketi menilo, da je slovensko sodstvo v splošnem spolitizirano in politično opredeljeno, medtem ko jih 35,3 odstotka meni, da je sodstvo neodvisno in politično nevtralno. (sta)
pogresam dejansko projekcijo in oceno napake.