70. obletnica zavezniškega izkrcanja v Normandiji priložnost reševanja ukrajinske krize

Srečanje Putina in Porošenka je bilo prvo, odkar je bil slednji na volitvah 25. maja izvoljen za novega predsednika Ukrajine. V pogovoru sta se strinjala, da je potrebno razmere v Ukrajini urediti z mirno politiko, je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. Prav tako sta menila, da je treba čim prej prekiniti prelivanje krvi na vzhodu Ukrajine.

Do neformalnega od 10 do 15 minut dolgega srečanja je prišlo tudi med Putinom in Obamo. Ruski predsednik se je ločeno sestal še z nemško kanclerko Angelo Merkel. V okviru enournega srečanja je Merklova Putina opozorila, da mora Rusija izpolniti svojo odgovornost in si prizadevati za omilitev krize v Ukrajini.

Na plažah francoskega Ouistrehama se je v petek popoldan sicer začela osrednja mednarodna slovesnost ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji.

Hollande se je v govoru na osrednji slovesnosti najprej poklonil veteranom, ki so prišli na slovesnost. “Želim izreči dobrodošlico našim veteranom, saj so žive priče tega, kar se je dogajalo 6. junija 1944,” je dejal. Poklonil se je tudi “pogumu rdeče armade in odločilnemu prispevku” nekdanje Sovjetske zveze za zmago v drugi svetovni vojni.

Na današnji slovesnostih na obali Ouistrehama so sodelovali vojni veterani ter predsedniki držav in vlad iz okoli 20 držav. Slovenija je letos bila prvič zastopana na uradni slovesnosti ob obletnici izkrcanja zavezniških sil v Normandiji.

Na slovesnost je bila v skladu z dogovorom med Hollandom in slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem povabljena delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki jo je vodil njen častni predsednik Janez Stanovnik. V delegaciji je bil tudi Anton Vratuša, ki je po navedbah Zveze združenj borcev za vrednote NOB z 99 leti drugi najstarejši udeleženec slovesnosti. Urad predsednika republike je predstavljala generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač.

Še pred petkovo osrednjo slovesnostjo se je francoski predsednik danes spomnil tako na vojaške kot civilne žrtve bitke za Normandijo.

“Ta dan, ki se je začel s kaosom in ognjem, se je po 24 urah, ki so spremenile svet in za vedno zaznamovale Normandijo, končal v krvi in solzah, solzah in bolečini, solzah in veselju,” je dejal.

“Ob današnji 70. obletnici želim posvetiti spomin vsem, tako vojakom kot civilistom. Želim dati priznanje vlogi prebivalcev Normandije,” je še poudaril francoski predsednik. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za prvo uradno priznanje 20.000 civilnih žrtev, ki so življenje izgubile med 6. junijem in 22. avgustom 1944.

Pred osrednjo slovesnostjo se je Obama na ameriškem vojaškem pokopališču Colleville-sur-Mer poklonil ameriškim vojnim veteranom. Francoski predsednik pa je poudaril, da Francija ne bo nikoli pozabila žrtve ameriških vojakov. Kot je dodal, je ZDA in Francijo povezal boj za svobodo.

“Večno vam bomo hvaležni,” je dejal Obama v govoru na vojaškem pokopališču blizu obale Omaha, kjer so se na dan D izkrcali zavezniški vojaki. Dodal je, da so vojaki takrat branili demokracijo in svobodo. “Ta prizadevanja so na tej plaži zapisana s krvjo,” je še poudaril in požel aplavz več tisočglave množice.

Zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne, se je začelo v noči na 6. junij pred 70 leti. Na dan D je na obale Normandije začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov.

Največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva je prineslo velik prelom v drugi svetovni vojni. Številni so se začeli zavedati, da bo Nemčija, ki je bila prisiljenja v bojevanje na treh frontah hkrati, slej kot prej poražena. Nemčija je brezpogojno kapitulirala slabo leto zatem, 8. maja 1945. (sta)

Slovesnost ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji