SDS opozarja da anonimizacija arhivov omogoča ekskluzivo dostopa le izbranim z licenco raziskovalca ali novinarja

V SDS navajajo, da bodo po noveli, o kateri bo 8. junija potekal referendum, prosto dostopna le tista gradiva, ki nimajo občutljivih osebnih podatkov, “vendar pa je dodana raziskovalna vrednost takšnih gradiv vprašljiva”. “Dokaz za to so dokumenti, ki jih ministrstvo za kulturo objavlja na svojih spletnih straneh. Od začetkov objavljanja teh dokumentov ni bilo na njihovi podlagi nobenega bistvenega razkritja,” pravijo.

Novela bo po mnenju SDS otežila delo tudi raziskovalcem arhivov. Kot navajajo, so raziskovalci v praksi doslej vedno podpisali izjavo, da občutljivih osebnih podatkov ne bodo zlorabljali, primerov zlorabe pa tudi ni bilo. Po novem pa bo raziskovalec za to, da bo lahko gledal neanonimizirane dokumente, potreboval formalni status raziskovalca ali novinarja, navajajo v SDS in dodajajo, da to zagotovo ne omogoča lažjega dostopa do arhivov.

Kot čisto zavajanje v SDS označujejo navedbe ministra Grilca na današnji novinarski konferenci, da bi bila lahko anonimizacija arhivov končana v treh letih. S trenutnimi zmogljivostmi to ni mogoče, zato bi lahko cel postopek dejansko trajal več desetletij, pravijo.

Prepričani so tudi, da bi bilo dobro izdelati stvarno kazalo vsebine Arhiva RS, da bi raziskovalcem olajšali delo z arhivskim gradivom, ter da bi moral minister več energije usmeriti v sodelovanje z beograjskim arhivom, da bi pridobil kopije večjega dela uničenih gradiv. (sta)

Slika je delno simbolična