Med poslanci sovražni govor ne bo več toleriran

Skupina poslancev s prvopodpisano Majo Dimitrovski (skupina nepovezanih poslancev) je predlog vložila v prvi polovici marca. Podpisniki prihajajo tudi iz vrst PS, DL, DeSUS in SD, podpis pa je prispeval še poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz.

Dimitrovska je v predstaviti predloga pojasnila, da po določbah 81. člena ustave poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah DZ ali njegovih delovnih teles. Izrazila je prepričanje, da sovražni govor v DZ ne sme biti opravičljiv pod krinko svobode govora.

Po besedah Dimitrovske je v Sloveniji problematika sovražnega govora vezana tudi na retoriko nekaterih političnih funkcionarjev, kar utemeljuje potrebo po spremembi ustave, ki jo predlagajo. V zvezi s predlogom pa se pojavlja pravno vprašanje kolizije med ustavnimi normami, je opozorila.

Ob tem je Dimitrovska spomnila na mnenje nekaterih pravnikov, da ustava kolizij med posameznimi normami ne ureja in da se to prepušča (ustavno)sodni praksi. Predlagala je tudi, naj ustavna komisija na temo sovražnega govora v politiki pripravi javno predstavitev mnenj.

Poslanec SDS Branko Grims se je zavzel, da se institut poslanske imunitete ukine “v celoti in popolnoma”, saj bo le v tem primeru poslanec v celoti odgovoren za svoja dejanja in besede. Po njegovem mnenju delna ukinitev poslanske imunitete, kot jo prinaša predlog, ne bi imela pričakovanega učinka.

Grims je postavil pod vprašaj tudi imuniteto v pravosodju. Kot je dejal, so sodniki edini v državi, ki imajo polno imuniteto in “lahko počnejo karkoli”.

Grimsov strankarski kolega Vinko Gorenak je ustavno pobudo skupine poslancev označil za polovičarski predlog, ki se lepo sliši in je uporaben za predvolilno kampanjo. Enako kot ostali poslanci SDS se je izrekel za ukinitev poslanske imunitete in podvomil v upravičenost sodniške imunitete.

Poslanka SD Ljubica Jelušič je opozorila, da se poslanci SDS v razpravah odmikajo od predloga skupine poslancev in se lotevajo vprašanja imunitete v pravosodju, ki pa s predlogom nima neposredne povezave. Čeprav se je tudi sama podpisala pod predlog, je izrazila bojazen, da bi tudi opredeljevanje sovražnega govora lahko postalo del političnega obračunavanja.

Ker je predlog padel v čas, ko je DZ tik pred razpustom, se odpira tudi vprašanje politične higiene, je dejala Jelušičeva. Po njenem mnenju bi zato veljalo spreminjanje ustave vendarle prepustiti novemu sklicu DZ.

Da se zaradi skorajšnjega razpusta DZ ni primerno lotevati spremembe ustave, je menil tudi vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Po njegovih besedah se mora DZ lotiti spreminjanja ustave na začetku svojega mandata. Tudi Prevc je podprl stališče, da velja poslansko imuniteto ukiniti v celoti.

Jožef Kunič iz skupine nepovezanih poslancev je opozoril, da morebitna celovita ukinitev poslanske imunitete zahteva temeljit premislek. Kot je dejal, obstaja namreč tveganje, da bi bili poslanci brez imunitete lahko žrtve podtikanja kaznivih dejanj, ki jih niso nikoli storili.

Pod predlog so se podpisali tudi nekateri poslanci DL, ne pa tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. Po njegovem mnenju namreč predlog po nepotrebnem “utruja ustavo”, saj bi veljalo poslansko imuniteto, tako procesno kot materialno, ukiniti v celoti.

V razpravo pa se je na kratko vključil tudi predsednik DZ Janko Veber in spomnil, da se v dosedanjih postopkih zoper poslance imuniteta nikoli ni izkazala kot ovira. Po njegovih beseda DZ doslej nikoli ni onemogočil postopka s tem, da bi poslancu podelil imuniteto.

Ustavna komisija danes še ni glasovala o predlogu Dimitrovske, naj komisija na temo sovražnega govora v politiki pripravi javno predstavitev mnenj. Sprejela je le sklep, da lahko poslanci do 29. maja dopolnijo predlog vabljenih na javno predstavitev in seznam vprašanj, ki naj bi jih načela razprava. (sta)

Slika je simbolična