Funkcionarjem in žrtvam nekdanjega sistema pritiče različna obravnava pri varovanju občutljivih osebnih podatkov!

2

Funkcionarjev nekdanjega sistema pri varovanju občutljivih osebnih podatkov ni mogoče obravnavati enako kot žrtve nekdanjega sistema, so med drugim ugotavljali udeleženci okrogle mize Študijskega centra za narodno spravo in Zbora za republiko. Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar pa je poudaril, da je bila to zahteva Varuha človekovih pravic.

Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je povedala, da novela nekdanje funkcionarje pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačuje z žrtvami nekdanjega sistema. “To je tudi največja težava novele, saj postavlja pod vprašaj vrednote, na katerih je postavljena samostojna Slovenija,” je dejala.

Tudi po oceni predavatelja na Fakulteti za državne in evropske študije Jerneja Letnarja Černiča bi bilo treba v noveli ločiti med nekdanjimi funkcionarji in žrtvami. Gre namreč za to, da je treba različne položaje obravnavati različno. To se učijo že študentje prvega letnika pravne fakultete, je opozoril.

Tako Griesser Pečarjeva kot nekdanji direktor Arhiva RS Vladimir Žumer ocenjujeta, da novela na prefinjen način arhive zapira. Pri tem oba kot pomemben problem izpostavljata anonimizacijo oziroma prekrivanje občutljivih osebnih podatkov. Anonimizacija po mnenju Griesser Pečarjeve namreč prikriva pomembno vsebino, po mnenju Žumra pa ponareja dokumente, saj ti potem niso uporabni za zgodovino.

Po besedah Griesser Pečarjeve bodo raziskovalci sicer lahko pridobili dovoljenje arhivske komisije za izreden dostop do arhivov, ki jim bo omogočal vpogled v neanonimizirane dokumente, vendar “je poudarek na lahko”. “Trenutno imamo zelo odprto arhivsko komisijo, kar pa se lahko tudi spremeni,” je dejala. Poudarila je tudi, da bo prošnja za omenjeni dostop morala vsebovati točno določeno temo, kar bo pomenilo, da bo lahko raziskovalec gledal le del arhiva, povezanega s to temo.

Žumer pa je del novele označil kot navlako, ki so si jo izmislili tisti, “ki želijo onemogočiti dostop do arhiv”, zato je treba po njegovem na referendumu glasovati proti.

Nasprotnega mnenja je direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, ki ocenjuje, da novela arhive odpira. V ponazoritev je poudaril, da bo po odobritvi arhivske komisije raziskovalcem še naprej dostopno vso gradivo, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, anonimizacija pa bo omogočila tudi javno objavo tistega velikega dela gradiva, ki ga sedaj ni mogoče javno objaviti.

Novela po njegovih besedah tudi zožuje nabor osebnih podatkov, zaradi česar bo že v osnovi javno dostopnega več gradiva, hkrati pa določa, da je odprto vso gradivo, ki je nastalo do maja 1990 – do zdaj namreč del gradiva ni bil. Tako nanj po njegovih besedah ne bo mogoče dati oznake zaupno.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik Evropske platforme spomina in vesti Göran Lindblad, ki je ocenil, da je tema o odprtosti arhivov pomembna ne samo za Slovenijo, ampak tudi za vso Evropo. Sam si zavzema, da bi bili arhivi o delovanju organov nekdanjih totalitarnih režimov v državah, ki so imele komunistični sistem, odprti. Arhivi so namreč po njegovih besedah pomembni za to, da iz njih izvemo, kaj so počeli nekdanji totalitarni režimi.

Okrogle mize v prostorih Državnega sveta se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša. (sta)

arhivi4

Slika je delno simbolična

 

Št. komentarjev: 2
  1. MEFISTO pravi

    Problem je v tem, da žrtve želijo biti, funkcionarji zločinskega režima pa ne želijo biti imenovani.

  2. psiho pravi

    Šlo je za neko drugo državo. Brigajte se za današnjo! Ne morete lustrirati ljudi kar počez in v nedogled. Temu načinu delovanja je treba enkrat za vselej reči NE.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen