Ukrepi, ki jih je ameriška vlada pred petimi leti sprejela za spopad s krizo, so obrodili sadove, so ocenili na ameriškem finančnem ministrstvu. Kot so zatrdili, so se ZDA, s tem ko so za reševanje bank, velikih finančnih institucij in avtomobilskih podjetij, namenile več sto milijard dolarjev, izognile katastrofičnemu zlomu finančnega sistema.
Ministrstvo je v poročilu, objavljenem ob peti obletnici propada ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je v ZDA in po svetu sprožil veliko finančno in nato tudi gospodarsko krizo, zapisalo, da je bil vložek države upravičen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Četudi je pomoč nakopičila državni dolg, je bila nujna, verjamejo. “Če se vlada ne bi odzvala tako celovito, bi bila škoda veliko večja, končni strošek odprave negativnih posledic pa bi bil veliko višji,” so pojasnili.
Na ministrstvu so poudarili, da so na ta način pred propadom rešili številna podjetja, s tem pa na deset tisoče delovnih mest.
Glede na poročilo je ameriška vlada dobila povrnjeno že skoraj vso pomoč, potrjeno v okviru programa za reševanje problematičnega premoženja ter hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac, ponekod pa se ji je pomoč povrnila tudi z dobičkom.
Omenjeni ukrepi so bili sproženi leta 2008, potrdila pa jih je še administracija predsednika Georgea Busha.
ZDA so torej priskočile na pomoč več subjektom. 700 ranljivim bankam so pomagale z 238 milijardami dolarjev, od tega pa so nepovrnjene še tri milijarde.
Zavarovalniškemu velikanu American International Group (AIG) je medtem ameriška vlada namenila 182 milijard dolarjev, nazaj pa naj bi pridobila več, in sicer 205 milijard dolarjev. Ta znesek sicer vključuje tudi 17 milijard dolarjev dobička z naslova vrednostnih papirjev, ki še ni bil realiziran.
Proizvajalca avtomobilov General Motors in Chrysler sta ob izbruhu krize od države prejela 80 milijard dolarjev. Prvi je v tem času okreval in znova beleži predkrizno raven prodaje, drugi pa je bil prodan italijanskemu avtomobilskemu podjetju Fiat. Ne glede na to pa na ministrstvu pričakujejo, da bo avtomobilskemu sektorju za povračilo pomoči zmanjkalo 15 milijard evrov.
Največ sredstev pa je Washington namenil reševanju hipotekarnih družb Fannie Mae in Freddie Mac. Njuno preživetje naj bi bilo namreč ključnega pomena za okrevanje nepremičninskega trga. Slednji se je, potem ko na milijone Američanov zaradi recesije ni bilo zmožnih povrniti hipotekarnih posojil, sesul. ZDA so družbama namenile 187 milijard evrov pomoči in ju podržavile.
Kot je po pisanju AFP dejal neomenjeni uradnik, je država doslej z naslova dividend teh bank pridobila nazaj 146 milijard dolarjev. Dividende pričakuje tudi v prihodnje.
Negativne posledice velikanske državne pomoči se v ZDA kažejo v obliki visokega javnofinančnega primanjkljaja. Ta je leta 2009 znašal 1400 milijard dolarjev, mejo 1000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta.
To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri okoli 10.000 milijardah dolarjev, trenutno pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev.
Kritiki državne krizne pomoči trdijo, da je bilo tovrstno posredovanje vlade napačna odločitev in da bo njegovo breme na ramenih ameriških davkoplačevalcev ostalo še leta. (sta)