NKBM z večmilijonskimi tožbami nad odgovorne za preteklo poslovanje

Sicer pa glede nekaterih poslov, ki so bili tudi predmet revizije, pravni postopki še potekajo. Ko bodo zaključeni, banka predvideva vložitev novega in predvidoma tudi zadnjega svežnja odškodninskih tožb, so pojasnili v drugi največji državni banki.

Čeprav je predsednik uprave NKBM Aleš Hauc že junija povsem konkretno govoril o prvem svežnju, ki naj bi zajemal 15 odškodninskih tožb v skupni vrednosti 66,5 milijona evrov, so v banki zdaj bolj skrivnostni. Kot so pojasnili, podrobnosti v zvezi z že vloženimi tožbami in pravni postopki, ki so v teku, ne morejo razkrivati zaradi zaščite interesov banke v pravnih postopkih ter zaradi spoštovanja zaupnosti v zvezi z osebnimi podatki.

Tožbe so bile vložene na mariborsko okrožno, pa tudi na delovno sodišče. Medtem ko so na prvem za STA pojasnili le, da so doslej prejeli eno tožbo, več pa da v tej fazi postopka ne morejo posredovati, ker vročitev tožbe strankam postopka še ni izkazana, so bili bolj konkretni na delovnem sodišču.

Predsednik sodišča Stanko Omerzu je za STA povedal, da so bile konec julija v zvezi z NKBM vložene tri tožbe. S prvo je toženih šest strank v skupni vrednosti skoraj 11,5 milijona evrov, z drugo prav tako šest v vrednosti 3,9 milijona evrov, s tretjo pa osem oseb z odškodninskim zahtevkom v skupni vrednosti dobrih 7,7 milijona evrov.

Ker tovrstni spori ne sodijo v kategorijo prednostnega obravnavanja, v letošnjem letu še ni pričakovati obravnav, je še pojasnil Omerzu.

Skupaj gre po doslej znanih podatkih torej za več kot 23 milijonov evrov. Kot je nedavno pisal časnik Večer, ki se sklicuje na neuradne vire, pa naj bi bili samo proti nekdanjemu predsedniku in članici uprave Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak tožba težka več kot 20 milijonov evrov.

Kot še dodaja časnik, gredo tožbe vse do kreditnih referentov, katerih podpisi so na kreditnih pogodbah, po neuradnih podatkih so med toženimi poleg najmanj treh izvršilnih direktorjev predvsem člani nekdanjega kreditnega odbora banke, nekateri že upokojeni.

Sicer pa poleg načrtovanega zmanjševanja števila zaposlenih verjetno tudi iz teh razlogov z nekaterimi vodilnimi delavci potekajo dogovori o odhodu iz banke. Vse to bi se lahko zgodilo zelo kmalu, saj bodo predvidoma že s 1. oktobrom uvedli prenovljeno učinkovitejšo organiziranost banke.

Negotovost zaposlenih v NKBM pa je pripeljala tudi do poslabšanja odnosov znotraj banke, kar je za današnje Delo priznal tudi Hauc. V javnosti se je namreč pojavila anonimka, ki postavlja pod vprašaj racionalizacijo poslovanja v družbi ob hkratnem nerazumnem trošenju denarja. Med drugim Haucu očita, da je po prihodu na banko eno od konferenčnih sobe preuredil v kadilnico za lastne potrebe, za kar je banka menda odštela kar 70.000 evrov.

Prvi mož NKBM na konkreten očitek sicer ni odgovoril, je pa za Delo dejal, da je bilo nekaterim zaposlenim zaradi ugotovitev forenzične revizije in strokovnih analiz odvetniških hiš predlagano, da zapustijo banko, ker ne uživajo več zaupanja.

“Zaposleni v banki morajo imeti integriteto in ustrezne moralno-etične vrednote. Verjetno se nekateri od teh zaposlenih ne strinjajo, da so karkoli naredili narobe, zato so morda nekateri slovenski mediji prejeli lažnive anonimke proti upravi in banki,” je za omenjeni časnik dejal Hauc. (sta)