Ena od najhujših železniških nesreč v Španiji zahtevala 80 smrtnih žrtev

Rajoy, ki se je že v sredo na nujni seji o nesreči sestal s pristojnimi ministri, je v četrtek prispel na prizorišče nesreče. Tu je sporočil odločitev o razglasitvi tridnevnega žalovanja in v tamkajšnji bolnišnici obiskal poškodovane. Ob tem je poudaril, da je četrtek “zelo težak dan” za vse, saj se je zgodila dramatična katastrofa, ki se je bodo še dolgo spominjali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Število smrtnih žrtev se je medtem povzpelo na 80, od kakih 140 ranjenih pa jih je 20 v kritičnem stanju. Predsednik regije Galicija Alberto Nunez Feijoo je razglasil sedemdnevno žalovanje. Regija je tudi odpovedala načrtovano veliko slavje ob godu svojega zavetnika sv. Jakoba.

Sodišče v španskem mestu Santiago de Compostela je naložilo policiji, naj zasliši strojevodjo hitrega vlaka. Strojevodja, 52-letni Francisco Jose Garzon je priznal, da je na ovinku, na katerem je omejitev 80 kilometrov na uro, vozil s hitrostjo 190 kilometrov na uro.

Španski premier Rajoy je sporočil, da tako vlada kot pravosodje preiskujeta vzrok tragedije, zaradi katere so v Španiji razglasili tridnevno žalovanje.

Po poročanju časnika El Pais se je strojevodja vlaka na družbenem omrežju Facebook pohvalil, da včasih ni upošteval omejitev hitrosti in da je vozil s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Garzon, ki ima 30 let izkušenj, je bil v nesreči lažje poškodovan.

“Peljal sem s hitrostjo 190! Upam, da ni nihče umrl, ker mi bo to ležalo na vesti,” je po poročanju časnika El Pais, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, strojevodja takoj po nesreči prek radia sporočil postaji v Santiagu de Compostela. Razlog za preveliko hitrost na odseku, kjer je ta omejena na 80 kilometrov na uro, še ni znan.

Odsek proge, na katerem se je zgodila nesreča, ni bil opremljen s samodejnim signalnim sistemom, ki bi ustavil vlak v primeru prevelike hitrosti, je sporočil sindikat strojevodij. Uprava železniške družbe Renfe je po drugi strani sporočila, da so bili varnostni sistemi na vlaku ustrezni.

Vlak je imel petminutno zamudo, vendar strojevodje po navedbah sindikata niso bili pod pritiskom, da morajo v takšnih primerih voziti hitreje. Po podatkih virov v družbi Renfe je bil vlak pregledan dan pred nesrečo.

Španski kralj Juan Carlos in nekateri drugi člani kraljeve družine so v luči tragedije, ki je pretresla državo, prav tako odpovedali svoje obveznosti. Kralj je že v sredo izrazil sožalje, v četrtek pa je odpovedal sprejem španskega tenorista Placida Dominga. Princ Felipe naj bi obiskal telekomunikacijsko podjetje Telefonica, a so tudi ta obisk odpovedali.

Medtem so se na nesrečo odzvali tudi svetovni voditelji. Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da Nemčija v teh težkih urah stoji s Španijo. V telegramu Rajoyju je zapisala, da svojcem žrtev izreka iskreno sožalje in ranjenim želi čimprejšnje okrevanje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrekel sožalje španskemu kralju Juanu Carlosu I. “Rusija deli bolečino s prijaznimi španskimi ljudmi,” je Putin zapisal v telegramu. Sožalje družinam žrtev umrlih v železniški nesreči sta izrazila tudi slovenski in francoski predsednik, Borut Pahor in Francois Hollande, ob robu srečanja predsednikov procesa Brdo. Odzval se je tudi ameriški predsednik Barack Obama in dejal, da je ob nesreči pretresen in žalosten.

Žrtev nesreče so se z minuto molka v četrtek spomnili tudi na evropskem prvenstvu v plavanju, ki poteka v Barceloni. Sožalje so izrekli tudi v Evropski ljudski stranki (EPP).

Na vlaku, ki je potoval iz mesta Ferrol proti Madridu, je bilo v času nesreče 218 potnikov in štirje člani posadke. Narodnost žrtev še ni znana. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da zaenkrat nima informacij o morebitnih slovenskih potnikih na vlaku. Med poškodovanimi pa je več državljanov ZDA in Velike Britaniji, so sporočili z veleposlaništev obeh držav.

Gre za eno najhujših železniških nesreč v zgodovini države. Med zadnjima večjima nesrečama sta tista iz leta 1944, ko je na poti od Madrida do Galicije umrlo več sto ljudi, ter tista iz leta 1972, ko je 77 ljudi umrlo v iztirjenju v Andaluziji. (sta)