V Varšavi so danes ob 70. obletnici vstaje proti nacistom v varšavskem getu zadoneli cerkveni zvonovi in zatulile sirene. Na stotine ljudi, med njimi preživeli holokavsta, se je zbralo pred spomenikom junakom geta. Poljski predsednik Bronislaw Komorowski je ob tej priložnosti dejal, da je bila vstaja “boj za dostojanstvo”.
Obenem je bila vstaja po njegovih besedah “obtožba za pasivnost in neučinkovitost celotnega svobodnega sveta, ki ni zmogel moči, da bi pomagal”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Današnje spominske slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, izraelski minister za izobraževanje Šaj Piron in preživeli vstajnik, 89-letni Symcha “Kazik” Rotem.
Slednji je danes obudil spomine na dogodke pred sedmimi desetletji. Kot je priznal, še vedno razmišlja, ali so storili prav, da so se odločili za vstajo, saj so s tem mnogim ljudem za teden, dan ali dva skrajšali življenje. “Nihče nam ni dal dovoljenja in to je dvom, s katerim moram živeti,” je dejal.
Poljski glavni rabin Michael Schudrich je za AFP dejal, da je 70. obletnica še posebej dragocena, saj so “okrog nas še vedno tisti, ki so se dejansko borili”, in se jim “lahko zahvalimo za to, kar so storili”.
Vstaja v varšavskem getu je izbruhnila 19. aprila 1943, ko so v geto prišli nacisti, da bi tamkajšnje prebivalce odpeljali v koncentracijska taborišča, a so jih judovski uporniki pričakali s streli.
Nacisti so na napad odgovorili in na upornike streljali tudi s topovi, naslednji dan pa so začeli sistematično požigati hiše, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Številni prebivalci so umrli v gorečih hišah, drugi ob skokih skozi okna, preživele pa so nacisti odpeljali na judovsko pokopališče in jih žive pokopali. Posamezne skupine varšavskih judov so nadaljevale boj do 25. maja, do začetka junija pa so Nemci polovili še zadnje posamične upornike.
Vstaja v varšavskem getu velja za najdaljši posamični upor judov med drugo svetovno vojno. V mesec dni trajajoči vstaji jih je bilo ubitih okoli 13.000. Več kot 50.000 ljudi so odpeljali v nacistična koncentracijska taborišča, največ v Treblinko. Vstaja je že med vojno postala simbol poguma in borbenega duha judov, ki niso želeli križem rok sprejeti nacističnih pomorov.
Nacisti so ob koncu vstaje geto dobesedno zravnali z zemljo in zloglasen nacistični poveljnik Jürgen Stroop je o tem napisal poročilo, ki ga je naslovil Judovska četrt v Varšavi ne obstaja več.
Varšavski geto je bil največji v okupirani Poljski. Na okoli treh kvadratnih kilometrih je moralo živeti do 460.000 ljudi, tretjina prebivalcev takratne Varšave. O ustanovitvi geta so nacisti varšavskega jude seznanili na največji judovski praznik, dan sprave ali jom kipur, 12. oktobra 1940.
Geto so ogradili in je bil od novembra 1940 ločen od preostalega dela poljske prestolnice. Lakota, pomanjkanje prostora, nezadovoljive sanitarne razmere so večino prebivalcev pahnile v neznosne življenje pogoje. Po oceni je v getu samo zaradi lakote umrlo okoli 100.000 ljudi. (sta)