Mariborski vodovod, ki z vodo oskrbuje 18 občin Zgornjega Podravja, je lani ustvaril za več kot 13 milijonov evrov prihodkov, leto pa sklenil z okoli 40.000 evri čistega dobička. V letu 2012 so načrpali za 14,2 milijona kubičnih metrov pitne vode, pri tem pa beležili okoli 30-odstotne izgube, kar je bistveno manj od državnega povprečja.
Poraba vode je zaradi vse večje osveščenosti porabnikov sicer že nekaj let v trendu upadanja, tudi lani je bilo znižanje 4,7-odstotno, je povedal direktor javnega podjetja Mariborski vodovod Danilo Burnač. V Mariborskem vodovodu upravljajo sicer s 1396 kilometri cevovodov, s čimer so največji enotni vodooskrbni sistem v državi.
Kljub solidnemu poslovanju pa nameravajo v podjetju s 1. aprilom, tako kot še nekaj drugih komunalnih podjetij v Mestni občini Maribor, zvišati ceno vode za gospodinjstva, medtem ko jih bodo za gospodarske družbe nekoliko spustili. Kot je pojasnil Burnač, je to neizogibno, saj so cene že več kot desetletje stagnirale.
Na vprašanje, zakaj je potreben dvig cen ob pozitivnem poslovanju, Burnač odgovarja, da so eno prihodki iz tržne dejavnosti, drugo pa prihodki iz javne službe. Kar se tiče slednje, je po njegovem logično, da če so cene deset let neusklajene, potem stroški niso več pokrivali veljavne cene. Kot je povedal, so med drugim zelo veliki porabniki elektrike, na letni ravni za to potrošijo 1,1 milijona evrov, to pa je tudi njihova največja postavka v stroških za zagotavljanje pitne vode.
Podražitve bodo po njegovih besedah odvisne od občine do občine, pri čemer je največji strošek bolj oddaljenih občin na območju Slovenskih Goric transport vode, zato cene med njimi variirajo. Povprečno se trenutne cene gibljejo od 53 centov za kubični meter v Mariboru do 67 centov v Gornji Radgoni.
Sicer pa je analiza pitne vode za preteklo leto, ki jo je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, pokazala, da je njihova voda kakovostna. Kot je povedal Burnač, se trendi celo izboljšujejo, saj je bilo leta 2008 zabeleženih 6,3 odstotka mikrobiološko neskladnih vzorcev, lani pa je bil ta odstotek le še 2,8.
V preteklem letu so opravili 7774 analiz pitne vode na terenu, tako na črpališču kot pri končnih uporabnikih. Največkrat je največja težava stare neprimerne notranje hišne inštalacije, kar pa ni odvisno od Mariborskega vodovoda, pač pa od lastnika stavbe.
Mariborski vodovod pa še vedno nadaljuje z evropsko sofinanciranim projektom obnove cevovodov na celotnem območju svojega delovanja. Povezovalni cevovod do Benedikta je urejen, zdaj pa se izvajajo še manjša dela na območju občin Šentilj, Pesnica in Duplek, kar naj bi zaključili letos. Izgube v sistemu so se za okoli tri odstotke znižale prav po zaslugi tega projekta.
Celotna investicija v treh sklopih naj bi znesla okoli 42 milijonov evrov, razdeljena je bila v osem podsklopov, ta trenutek pa so na polovici vseh zastavljenih delov projekta. Finančno najzahtevnejši del aktivne zaščite Vrbanskega platoja v vrednosti 11,5 milijona evrov za zdaj še ni izpeljan, pri tem pa se srečujejo tudi s težavami z lastniki zemljišč. (sta)
Foto: mb-vodovod.si
Mariborski vodovod je torej posloval pozitivno.
Zakaj potem Cincamarinca govori, da je bilo od Kanglejem vse zanič?