Strasbourg ugodil pritožbi Slovenije glede sodbe o LB

0

Komisija velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice je ugodila pritožbi Slovenije na sodbo v primeru “Ališić in drugi” glede varčevalcev Ljubljanske banke v BiH ter primer predložila v ponovno odločanje 17-članskemu velikemu senatu. Slovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo pozitivno odločitev sodišča.

Sodišče je v sodbi 6. novembra lani državi naložilo sprejem ukrepov za poplačilo deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Kot so danes sporočili z MZZ, je petčlanska komisija velikega senata, ki je v ponedeljek obravnavala pritožbo, ugodila pritožbi Slovenije in odločila, da bo o tožbi varčevalcev BiH na novo odločal sedemnajstčlanski senat.

MZZ ocenjuje, da je sodišče z odločitvijo potrdilo stališče, na katerega je Slovenija opozorila že ob izdaji sodbe sedemčlanskega senata, in sicer da je imela resne pravne in dejanske pomanjkljivosti.

Slovenija se je zato 6. februarja pritožila, v pritožbi pa izpostavila, da sodba v veliki meri odstopa od dosedanje sodne prakse sodišča, vključno s sodbo v zadevi Kovačić iz leta 2008, kjer je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike. Dodatno je Slovenija ugotavljala, da sodba ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju. Kot je še bilo navedeno v pritožbi, je sodba v očitnem nasprotju s pravili o nasledstvu držav, vključno s sporazumom o vprašanjih nasledstva.

Slovenija pričakuje, da bo 17-članski veliki senat primer natančno preučil in pri vnovičnem odločanju upošteval tudi najnovejše dogodke, vključno z nedavno sklenjenim dogovorom med slovensko in hrvaško vlado, ki jasno določa, da je edini pravni okvir za reševanje problematike starih deviznih vlog nasledstveni sporazum. Glede na dosedanje izkušnje bi lahko veliki senat odločitev sprejel v dveh letih, so še sporočili z MZZ.

Sodišče je v tožbi treh državljanov BiH proti Sloveniji, Srbiji, BiH, Hrvaški in Makedoniji 6. novembra lani razsodilo proti Sloveniji in Srbiji. Glede Slovenije je razsodilo, da dejstvo, da slovenska vlada varčevalcem LB v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem. Enako je ugotovila glede Srbije v primeru varčevalca podružnice beograjske Investbanke v Tuzli.

S šestimi glasovi proti enemu je odločilo tudi, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri LB tako dva tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.

To je bila sicer prva razsodba sodišča v tožbi proti Sloveniji zaradi nekdanje podružnice LB v BiH in druga sploh glede vprašanja starih deviznih vlog nekdanje skupne države.

Sodišče je v prvi razsodbi glede LB, ki je zadevalo nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, novembra 2006 zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev. Tožbo v primeru “Kovačić in drugi proti Sloveniji” iz leta 1998 je zavrnilo, ker sta bila medtem dva tožnika v celoti izplačana, tretja pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi tožnikov je nato oktobra 2008 tožbo dokončno zavrglo.

Slovenija je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju. V BiH vprašanja starih deviznih vlog še niso rešili, tako okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu zahteva skupno 90 milijonov evrov. Na Hrvaškem so v javni dolg prenesli le del deviznih vlog, tako da v podružnici LB Zagreb 132.000 varčevalcev zahteva okoli 178 milijonov evrov. Srbija in Črna gora ter Makedonija so prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v javni dolg.(sta)

strasbourgEvropsko sodišče za človekove pravice / Strasbourg

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen