Slovenija zaostaja pri odkrivanju raka debelega črevesja

1

Slovenija še vedno zaostaja za drugimi državami EU po zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesju in danki. Podobno je pri preživetju, pri katerem je zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena. Ti bolniki imajo pri nas na voljo vsa zdravila kot v drugih državah, pogrešajo pa večji poudarek psihiatrični oskrbi ob diagnozi in ob koncu zdravljenja.

Težava pri raku na debelem črevesju in danki je v tem, da so simptomi nespecifični in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Tako bolnik pogosto pride k specialistu, ko je rak že v napredovanem stanju in je zdravljenje manj uspešno. Vseeno pa se preživetje teh bolnikov podaljšuje, je na današnji novinarski konferenci ob mednarodnem mesecu boja proti raku na debelem črevesju in danki dejala zdravnica na Onkološkem inštitutu Ljubljana Janja Ocvirk. Ob tem je dodala, da 10-let po odkritju bolezni preživi več kot tretjina bolnikov.

V zadnjih letih vse pogosteje odkrivajo raka na debelem črevesju in danki v zgodnji fazi, zahvaljujoče predvsem državnemu presejalnemu programu Svit, a je ta delež še vedno nižji kot v zahodnih držav. Lani se je sicer na program Svit odzvalo 62-odstotkov bolnikov.

Deloma je pozno odkrivanje raka na debelem črevesju in danki povezano s stigmatizacijo in strahom pred rakom ter strahom pred kolonoskopijo. Pri nas namreč bolniku pri kolonoskopiji praviloma na dajo protibolečinskih zdravil, kot je uveljavljena praksa v nekaterih drugih državah (na primer v Avstriji), sam poseg pa je lahko neprijeten in boleč.

Po besedah Ocvirkove bi z uspavanjem bolnikov ali dajanjem protibolečinskih zdravil pri kolonoskopiji upočasnili preiskavo, zato bi opravili manj kolonoskopij. Ocvirokova tudi meni, da bolniki včasih niso dovolj zahtevni in se ne zavedajo vseh svojih pravic.

Predsednica Europacolona Ivka Glas je opozorila na predolg čas od prvega suma in težav, ki bi lahko kazale na raka debelega črevesja in jih bolnik zaupa svojemu osebnemu zdravniku, pa do obravnave pri specialistu. To lahko traja tudi po več mesecev, medtem ko je čas od diagnoze do začetka zdravljenja bistveno krajši, ponavadi manj kot dva tedna.

Zaradi več odkritih primerov raka na debelem črevesju in danki, ki so jih v preteklih letih odkrili na račun programa Svit, se je povečalo tudi število operacij tega raka. Kirurško zdravljenje teh bolnikov poteka po vseh bolnišnicah, medtem ko obsevanje večinoma poteka na onkološkem inštitutu.

Trenutno smo v Sloveniji še v fazi porasta odkrivanja bolezni, vendar Ocvirkova pričakuje, da bo po treh ciklih pregledanosti v okviru programa Svit število novih primerov raka začelo upadati.

Pri nas so sicer na voljo vsa biološka zdravila za zdravljenje te vrste raka kot drugje v EU. Registrirana so tri biološka zdravila, vsa tri tudi krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Bolniki so po operaciji za rakom na debelem črevesju oz. danki upravičeni tudi do zdraviliškega zdravljenja, ni pa po njenih besedah ustrezno poskrbljeno za psihološko rehabilitacijo po tej bolezni. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana sicer imajo oddelek onkološke psihiatrije, a je glede na potrebe bistveno premajhen. Mnogi ostali psihiatri po Sloveniji pa, kot pravi, nimajo ustreznih izkušenj s takšnimi bolniki.(sta)

crevesje(slika je simbolična)

Število komentarjev: 1
  1. GRDI pravi

    Kako lepo napredujejo rakci po Černobilu. Vsa čast fizikom, kemikom,politkom, drugim znanstvenikom, kateri skrbijo za dobro planeta in njih prebivalcev. Za pogubo naprej !

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen