Bloomberg: Če se vlada Bratuškove ne bo zganila, bo Slovenija naslednja, ki bo primorana zaprositi za pomoč

Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je v torek na sekundarnem trgu prvič po oktobru lani presegel mejo šestih odstotkov. Na elektronski borzi MTS se je okoli 13.30 oblikoval pri 6,10 odstotka oz. 0,84 odstotne točke nad izhodiščem. Pribitek slovenskih na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, je tako presegel 4,5 odstotne točke.

Vlada mora hitro izvesti načrt sanacije bank, je za Bloomberg ocenila Banka Slovenije. “Rešitev razmer v bančnem sistemu mora biti prioriteta,” so dejali. Mednarodni denarni sklad pa je prejšnji teden sporočil, da bo Slovenija letos potrebovala približno tri milijarde evrov sredstev, banke pa milijardo evrov svežega kapitala.

Slovenske banke, kot je Nova Ljubljanska banka, iščejo rešitve za naraščajoča slaba posojila, ki predstavljajo že petino slovenskega bruto domačega proizvoda, zaradi česar so vlagatelji zaskrbljeni, da bo Slovenija naslednja v vrsti za pomoč, piše Bloomberg.

“Če bo vlada začela uresničevati načrt, se lahko na koncu izognejo prošnji za pomoč EU,” je za Bloomberg povedal Lutz Roehmeyer iz družbe Landesbank Berlin Investment. “Če se ne bodo ganili in če ne bodo storili ničesar, mislim, da bomo imeli v nekaj mesecih naslednjo krizo v Sloveniji,” je opozoril.

Lazlo Belgrado iz družbe KBC Asset Management je za Bloomberg dejal, da Slovenija “ni prevelika, da bi propadla, in ima nekaj problemov, ki so podobni Cipru”. “Gospodarstvo je pred pokom pred Lehmanom postalo malenkost prezadolženo, banke pa se zdaj borijo s problemom slabih kreditov,” je dejal.

Vodja evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, čigar izjava, da naj bi se ciprski model v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah, je v ponedeljek sprožila razburjenje na trgih, je zvečer zagotovil, da je ciprski primer poseben.

“Ciper je poseben primer, vključuje posebne izzive, ki so terjali reševalne ukrepe, za katere smo se dogovorili,” je v kratkem sporočilu zapisal Dijsselbloem. Pred tem je v pogovoru za časnik Financial Times in tiskovno agencijo Reuters namignil, da bi se utegnil ciprski model v prihodnje uporabljati tudi za druge države v območju evra.

Financial Times pri tem Slovenije ne omenja, medtem ko je Reuters Slovenijo omenil v vprašanju, namreč, kaj bi sprememba politike pomenila za države z velikim bančnim sektorjem, kot sta Malta in Luksemburg, oziroma tiste s težavami v bančnem sistemu, kot je Slovenija.

Analitik za rastoče trge pri borznoposredniški družbi Nomura International Peter Attard Montalto pa je nedavno v pogovoru za poslovno televizijo CNBC poudaril, da lahko Slovenija ob dostopu do trga državnega dolga krizo še lahko prekrmari brez prošnje za pomoč. A skrbi ga, da se bodo trgi obrnili proti Sloveniji in ji onemogočili zadolževanje.

Tako kot na Cipru pa gre tudi v Sloveniji po njegovih besedah predvsem za problem, povezan z bančnim sektorjem in ne z javnimi financami. Spomnil je na zakon o slabi banki, ki pa bo terjal javna sredstva za dokapitalizacijo bank. Ravno tu pa nastopi tveganje, če bo Slovenija do tega denarja lahko prišla na trgu.

Glede nove vlade Alenke Bratušek Montalto ne ocenjuje, da bi lahko prišlo do poslabšanja javnofinančnega položaja zaradi spremenjene politike in popuščanja pri stabilizaciji javnih financ. Večje tveganje se mu zdi, kako bo Slovenija rešila problem slabih terjatev. “To je prvi izziv za novo vlado,” je bil jasen.

Medtem je bonitetna hiša Moody’s znižala bonitetno oceno NKBM. Ocena druge največje slovenske banke je tako kot v primeru NLB pristala v območju, kjer se banka ocenjuje kot zelo tvegana naložba. Znižanje je pojasnila s potrebami banke po svežem kapitalu za vzdrževanje kapitalske ustreznosti v skladu s smernicami Evropske bančne agencije, potrebe po nadaljnjih slabitvah ter pričakovanega dodatnega poslabšanja kakovosti portfelja.

“Banka posluje nemoteno in zagotavlja, da so njihova sredstva v banki varna,” so odgovorili v NKBM in zatrdili, da banka dosega regulatorno kapitalsko ustreznost, to pa je eden glavnih pogojev za pridobivanje potrebnih sredstev na trgu in uresničevanje razvojnih načrtov banke.

V zaostrenih razmerah na kapitalskih trgih pa je SID banki v torek uspelo izdati za 200 milijonov evrov obveznic. Za predsednika uprave banke Sibila Svila je to dokaz zaupanja v banko in državo, ki je njen garant pri teh izdajah. SID bo tudi tokrat vsa zbrana sredstva namenila za kreditiranje gospodarstva.

Mimogrede, v Sloveniji se varčevalcem ni treba bati za vloge v bankah, pa pravi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar. Arhar sicer pravi za aktualnega finančnega ministra Uroš Čuferja, da je finančni strokovnjak. Prav nasprotno pa meni za Čuferja ekonomist Jože P. Damijan, ki je mnenja, da je Čufer kmet, ki bo ministroval samo nekaj mesecev – do bankrota Slovenije. (sta/ured)

(fotografija je simbolična)