Slovenski centri odličnosti prispevali 40 patentov in 20 inovacij
Slovenija je za osem centrov odličnosti namenila približno 80 milijonov evrov, kar je že dalo odlične rezultate, namreč 40 patentov in 20 inovacij, je na mednarodni konferenci o sedanjih in prihodnjih perspektivah centrov odličnosti povedal minister za šolstvo in šport, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič.
Pri tem težave beležimo le pri pravilih, po katerih se javna sredstva s težavo uporabljajo za dejavnosti, ki lahko na koncu prinašajo dobiček, je pojasnil Lukšič, sicer tudi začasni minister visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Lukšič v današnji konferenci vidi priložnost za izmenjavo stališč, do kam smo prišli pri centrih odličnostih in kako naprej, da dobimo čim večji izkupiček.
Od 4,3 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, do katerih je Slovenija upravičena v obdobju 2007-2013, jih je največ, skoraj 1,8 milijarde namenjenih izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. V tem okviru se financirajo tudi centri odličnosti, je dodal državni sekretar Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Bojan Suvorov.
Pomen centrov odličnosti je vlada po besedah Suvorova prepoznala tudi v času finančne in gospodarske krize. Aprila je tako omogočila povečanje sredstev za izboljšanje konkurenčnosti podjetij in raziskovalne odličnosti za dodatnih 196 milijonov evrov, je pojasnil.
V celotnem programskem obdobju je bilo v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov objavljenih 42 javnih razpisov, neposredno pa je bilo potrjenih še dodatnih 12 projektov. To skupaj predstavlja 1,749 milijarde evrov evropskih sredstev. Do danes je bilo izplačanih za 940 milijonov evrov sredstev in od tega v slovenski proračun povrnjenih nekaj manj kot 700 milijonov evrov, je še pojasnil Suvorov in dodal, da je bilo s tem financiranih nekaj manj kot 2000 projektov.
Odlično slovensko črpanje sredstev EU je na konferenci potrdil tudi direktor generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko Georgios Yannoussis, ki v raziskovalni dejavnosti vidi pomemben del evropske strategije razvoja do leta 2020. Obenem je Lukšiča danes seznanil še z dejstvom, da so bila včeraj odobrena sredstva za dva raziskovalna projekta Univerze v Ljubljani na področju kemije in informacijske tehnologije.
Ob robu konference sta predsednica grozda za medicinski in ekološki instrumentalni inženiring in biotehnologije iz ruskega Sankt Peterburga Marina Girina in poslovna direktorica Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPKEBIP) Livija Tušar podpisali sporazum o zaupnosti.
V omenjeni grozd je vključenih 85 podjetij s približno 5500 zaposlenimi, letni promet vključenih podjetij pa znaša 175 milijonov evrov. CIPKEBIP ima deset ustanoviteljev in sicer pet podjetij (Lek, Medis, Acies Bio, TikherPharma in Jenko) ter pet raziskovalnih institucij (Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani z medicinsko in biotehniško fakulteto, Univerza v Mariboru z medicinsko fakulteto, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in niverzitetni klinični center v Ljubljani.(sta)
Minister za šolstvo in šport, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič. (foto: Vasja Šabeder)